Napovedni trgi (ang. prediction markets) so vrsta spletnih platform, kjer ljudje kupujejo in prodajajo "deleže" v napovedih prihodnjih dogodkov. Namesto da bi torej stavili na izide športnih dogodkov (kot je to pri športnih stavah), trgujejo z verjetnostjo ali se bo določen dogodek zgodil ali ne.

Na primer:

• Ali bo Bitcoin do konca leta presegel 150.000 USD?
• Kdo bo zmagal naslednje slovenske predsedniške volitve?
• Ali se bo do jeseni odprla Hormuška ožina?

Poleg vprašanj, usmerjenih na politična in finančna vprašanja, pa omogočata stavljenje tudi na vprašanja vezana na širok spekter področij, tudi takšnih iz vsakdanjega življenja:

• Kdaj bo v Ljubljani letos prvič snežilo?
• Koliko avtov bo na določeni prometni kameri prečkalo zeleno luč?
• Koliko spletnih objav bo določena znan oseba naredila v enem mesecu?

Napovedni trgi so posledično odprli vrata stavljenja za širšo množico ljudi in raznolike interese.

Kako se razlikujejo od športnih stav?

Poleg raznolikosti področij stavljenja, se napovedni trgi razlikujejo tudi v tem, da omogočajo konstantno dodajanje novih stavnih postavk t.i. stave v živo. Poleg izida nogometne tekme, se na primer lahko stavi tudi na:

• število rumenih kartonov,
• vprašanje ali bo med igro na igrišče priletela bakla
• in koliko kotov bo katera ekipa izvajala.

Hitre odločitve, takojšnje povratne informacije in možnost nenehnega ponavljanja ustvarjajo pogoje, ki spodbujajo impulzivnost ter zmanjšujejo čas za premislek. Kjer je prej ena tekma prinesla eno stavo, zdaj vsak trenutek igre (in drugih dogodkov v svetu) prinese nešteto možnost stavljenje.

Zakaj so napovedni trgi psihološko podobni igram na srečo?

Aktivnost stavljenja na izide dogodka sproža enake psihološke procese kot igre na srečo:

• negotovost izida,
• finančni vložek,
• pričakovanje dobička,
• močna čustva ob zmagi ali izgubi,
• željo po "povračilu izgub",
• občutek, da bo naslednja odločitev boljša.

K temu se doda še spodbujen občutek skupnosti, ki naredi napovedne trge še bolj rizične. Spletne platforme omogočajo komentiranje in komunikacijo z ostalimi uporabniki platforme. Medsebojna komunikacija, interne šale in deljenje osebnih izkušenj pripomorejo k normalizaciji tveganega vedenja. Diskusije o verjetnosti dogodkov se premaknejo tudi v klepetalnice izven platforme - v zaprte Discord skupine, Reddit podbralnike ali javne razprave na družbenih omrežjih kot je X.

Zakaj so postali tako priljubljeni?

Te platforme uporabnikom ponujajo možnost trgovanja z dogodki iz vsakdanjega življenja – od politike in gospodarstva do športa in kulture. Mnogi jih dojemajo kot bolj "racionalno" alternativo stavam, saj uporabljajo izraze, kot so trgovanje, pozicija, likvidnost in trg.

To lahko ustvari vtis, da gre predvsem za investiranje, kot za eno obliko finančnega trga. Posledično dajejo občutek, da se njihove izide lahko racionalno predvideva. V resnici pa se pri številnih uporabnikih motivacija ne razlikuje bistveno od stavljenja: želja po hitrem zaslužku, spremljanje nihanja cen in vznemirjenje ob negotovem izidu. Platforme same to tudi vizualno podprejo. Na spletnih straneh najdemo grafe, statistiko in novice.

Občutek, da posameznik sprejema racionalne finančne odločitve, lahko celo zmanjša zaznavanje tveganja, čeprav vedenjski vzorci pogosto ostajajo zelo podobni tistim pri igrah na srečo. Zaradi svoje algoritične narave, lahko te platforme uporabnikom podajajo tudi personalizirane ponudbe, pritegnejo skozi potisna obvestila in targetirane promocije.

Želja po hitrem zaslužku se obljublja tudi na družbenih omrežjih, kjer objave promovirajo napovedne trge. Skozi uporabo dodelanih algoritmov, se te objave pogosto načrtno znajdejo na napravah in digitalnih zidovih mlajših uporabnikov, ki so že bolj nagnjeni k impulzivnemu ali tveganemu odločanju.

Napovedni trgi so se preselili tudi v druge digitalne mediji, kot so nekatere videoigre. Tam starši uporabo težje zaznajo, finančne izgube pa so lahko hitro enako veliko kot pri drugih oblikah spletnih iger na srečo.
Napovedni trgi so torej širši ekosistem sestavljen iz platform, digitalnih vsebin, ki platforme na različne načine promovirajo in spletnih subkultur, ki dajejo občutek, da je tovrstno vedenje družbeno manj rizično.

Kako se zavarujemo pred tveganji napovednih trgov?

Starši lahko največ naredijo z odprtim pogovorom in jasnimi mejami glede rabe digitalnih naprav. Napovedni trgi so starostno omejeni na 18+, kar pomeni, da mladim ne bi smeli biti na voljo. Staršem se predlaga, da se informirajo o tem kako delujejo algoritmi, zakaj platforme prikazujejo določene vsebine in kako nastajajo iluzije hitrega zaslužka ter o tem odprto govorijo s svojimi otroci, ki imajo željo po uporabi teh platform ali pa so profil že naredili. Prepovedi same po sebi praviloma niso dovolj, so pa velik del ustrezne e-vzgoje, še posebej za spletne aktivnosti, ki vključujejo denarne vložke.

Šole imajo pomembno vlogo pri razvijanju digitalne pismenosti. Poleg uporabe tehnologije bi morali mladi bolje razumeti tudi psihologijo digitalnih platform ter načine, kako te vplivajo na njihove odločitve. Skozi preventivne delavnice se tovrstne tveganosti lahko naslovijo preden pride do težav.

Regulatorji pa bodo morali pogled usmeriti širše. Današnji izziv niso več le licencirane stavnice, temveč tudi digitalno oglaševanje, vplivnostni marketing, čezmejne spletne platforme in učinkovitejše preverjanje starosti. Če bomo urejali zgolj tradicionalne oblike iger na srečo, bomo reševali problem prejšnjega desetletja.