Zdrav življenjski slog v 2020

24.11.2020

simon abrams k T9Zj3SE8k unsplash 1

Kako najti ravnovesje med delom doma in nedelom doma. Se vam naslednji stavki zdijo znani? Delo od doma, pomoč otrokom pri šolanju na daljavo, domača opravila, premalo prostora, ni miru...

Se vam naslednji stavki zdijo znani? Delo od doma, pomoč otrokom pri šolanju na daljavo, domača opravila, premalo prostora, ni miru, poleg distrakcij domačega okolja (družinski člani, kuhinja, tv, zunaj sonce), tudi distrakcije na spletu, ki omogočajo dostop do vseh čudovitih strani (ali so to novice o trenutnem dogajanju v Sloveniji ali po svetu, res zanimivi videi na Youtubu, in serije na Netflix-u, ki jih kar ni konca), ki nam hitro ukradejo čas in pozornost. Ter seveda naše notranje distrakcije (naše avtomatske misli, naš notranji monolog o tem, da je potrebno postoriti to in ono, da je veliko prahu, pa kaj bomo danes jedli, ali bomo zmogli, kam vse to pelje in podobno).

Verjetno se je marsikdo od nas, ki delamo od doma že soočil z občutki slabe vesti o tem, da niste dovolj naredili za službo in hkrati z občutki slabe vesti, da niste dovolj časa posvetili svojim otrokom oziroma drugim družinskim članom.

Delo od doma je zagotovo prineslo svoje izzive, od raznoraznih distrakcij, ki nas hitro odpeljejo stran od prvotne aktivnosti oziroma naloge. Meje med delom in nedelom (časom za družino) so se hitro podrle oziroma zamaknile in zamajale naše ravnotežje.

Na eni strani so ljudje, ki jim je motivacija za delo zelo upadla in se težko pripravijo in usedejo k delovnim obveznostim, odlašajo z delom (prokrastinacija), in vedno najdejo nekaj drugega, kar bi lahko počeli, samo ne tisto, kar morajo. Medtem, ko se drugi počutijo, da morajo delati več, da se morajo dokazati, da res delajo od doma in želijo opraviti vse naloge čim hitreje, želijo takoj odgovoriti na vsa sporočila, takoj narediti vse obveznosti, da si niti ne vzamejo odmora in časa za razmislek (prekrastinacija). Še zvečer pred spanjem jih zamika, da pogledajo na svoj služben email ali telefon, če je slučajno kaj novega.

Dejansko si veliko ljudi dovoli, da so dosegljivi izven njihovega delovnega časa, tudi med prostimi dnevi se skušajo prepričati z izgovorom: “Samo še tale email odgovorim ali samo še tale telefonski pogovor opravim…”  Velika uporaba digitalnih naprav (npr. pametnih telefonov) pa vpliva na ravnovesje med delom in domom, torej negativno vpliva na dom in posledično na večjo možnost za povečan stres, negativne občutke in izgorelost.

Raziskava iz Michigan State University je ugotovila, da tisti, ki uporabljajo pametni telefon za službo po deveti uri zvečer so bolj utrujeni, manj produktivni in miselno prisotni naslednji dan. Prav tako je povišan stres pri tistih, ki gledajo službene emaile na svoji pametnih telefonih izven delovnih ur. Žal nekateri niti ne zaznajo, da je pregledovanje službenih emailov del njihove službe, ampak se jim zdi normalno, da so na tekočem tudi čez vikend, zvečer, med dopustom. Velikokrat čutijo notranji ali zunanji pritisk, da so vedno na voljo, in se ji to zdi kar samoumevno.

Naše osebne zahteve, kot tudi zahteve službe oziroma okolja v katerem živimo so nas prisilile (new normal), da smo neprestano dosegljivi preko digitalnih naprav. Posledično se lahko počutimo bolj tesnobne, pesimistične, napete, in pod stresom.

S podaljševanjem dela od doma in pri nekaterih verjetnostjo dela na daljavo bolj dolgoročno, lahko, če nismo pozorni, hitro pride do digitalne preobremenjenosti oziroma izgorelosti (in z njo povezan občutek izčrpanosti, negativnosti, povečanega stresa, cinizma in zmanjšane učinkovitosti). Tudi povečan obseg sestankov, pogovorov preko spleta so dejansko za večino ljudi bolj naporni, kot v živo, kar prav tako vpliva na psihično počutje.

Digitalna preobremenjenost se lahko pojavi, ko je posameznik prekomerno navezan in povezan preko pametnih telefonov, računalnikov, tablic, posledično je posameznik bolj ranljiv za digitalno izgorelost, predvsem v trenutnem času, ko že zaradi delovnih obveznosti veliko uporabljamo digitalne tehnologije, poleg tega pa zaradi omejitev gibanja ostajamo več časa doma in se kompulzivna uporaba lahko še poglablja.

Tehnologija je tu, in bo ostala, verjetno se bo še bolj vsidrala v naša življenja, zato je pomembno, da znamo sami pri sebi postaviti meje, poslušati sebe, kdaj je preveč, kdaj smo preobremenjeni in kdaj potrebujemo malo oddiha od naprav.

maxim ilyahov 0aRycsfH57A unsplash 1

Kako naprej?

Struktura se je podrla, motivacija je padla, za večino od nas je to novo obdobje, kjer se učimo po metodi poskusov in napak, in ugotavljamo, kaj za nas deluje. Nekateri občutijo jezo, frustracijo, odpor, ujamejo se v toku avtomatskih negativnih misli, težko se soočajo z drugačnostjo in še niso pripravljeni na sprejetje nove realnosti. Od nas samih pa je odvisno kako dolgo bomo v kateri fazi in kdaj bomo sprejeli trenutno situacijo in se temu prilagodili, da bo imela čim manj negativnih vplivov na nas. Naši možgani imajo radi navade, ustaljene vzorce (creatures of habit) in se začnejo upirati, takoj, ko stopimo iz cone ugodja in želimo narediti spremembe.

Gre za nestabilno obdobje, kjer možgani ne vedo kaj pričakovati, zaradi česar lahko doživljamo intenzivna čustva, kot so povečan stres, strah in tesnoba.

Rutinska in avtomatska opravila so vodene iz enega dela možganov, medtem, ko so nove stvari vodene iz drugega dela možganov, in zato, da možgani delujejo optimalno potrebujejo veliko energije. Ko počnemo nove stvari, smo na začetku bolj zmedeni, bolj mentalno izčrpani, kajti naši možgani se privajajo na nove poti in posledično potrebujejo več energije. Včasih mislimo, da se ne bomo nikoli navadili na spremembe, ker je pretežko, ker ne zmoremo, zato je dobro imeti v mislih, da je to kar doživljamo le kratkoročno, dokler se naši možgani ne navadijo na t.i. nove navade in vzpostavitve nove rutine.

Pomagamo si lahko z okvirno pripravo, kaj želimo v dnevu doseči. Okvirni plan dneva naj zajema tako čas za delo (služba/študij), čas za gibanje, druženje in aktivne pogovore, čas za spanje, čas za sprostitvene in zabavne vsebine na spletu in čas v dnevu brez naprav, pomemben del dneva za naše mentalno zdravje pa je tudi čas za smeh (najdite nekaj, karkoli, kakšen spomin, misel, video, ki vam prinese nasmešek na obraz in delite to z drugimi doma).

Priporočila za delo od doma in zdrav življenjski slog v novem obdobju:

  • Delo (v sklopu službe), ki je najbolj pomembno ga je najbolje narediti najprej, ko imamo največ mentalne energije. Manjša dela, kot so nenujni emaili, se pustijo in odgovorijo proti koncu delovnega časa, ko je energija in motivacija nižja, ker od nas ne zahtevajo veliko mentalne energije.
  • Za zbrano in poglobljeno delo potrebujemo čas in prostor brez distrakcij. Vsakič ko nas kaj zmoti (telefon, email sporočilo, drugi družinski člani), potrebujemo približno 20-25 minut, da ponovno “pademo” v poglobljeno delo (zato mladim odsvetujemo, da nimajo v času učenja in domačih nalog pri sebi telefon). Kjer je potrebna visoka miselna zbranost možgani ne zmorejo opravljati več stvari hkrati, drugače se pojavijo napake, poveča se čas, ki ga posvetimo opravilu in kvaliteta je lahko slabša.
  • Dnevi kjer se odklopite od naprav, (občasno se odklopite tudi od spremljanja aktualnih novic).
  • Čim prej si vzpostavite novo rutino dneva.
  • Obveznosti, ki jih imate za dan/teden, jih zapišite in izberite tri najbolj nujne/pomembno, ki jih morate opraviti. Z njimi začnite najprej. Ostalo lahko počaka.
  • Ko delate od doma, imejte čim manj distrakcij (odstranite npr. TV v ozadju, odprte spletne strani, odprta družabna omrežja in email-i)
  • Določite si odmore med delom in odmore od zaslonov.
  • Določite kdaj z delom za tisti dan končate, in ne razpotegnite dela čez cel dan (ostalo bo počakalo do jutri).
  • Ne nosite telefonov in prenosnikov v spalnico/posteljo. Ko se odpravite spat, se odpravite spat.
  • Imejte čas v dnevu, ko zavestno ne uporabljate naprave in, ko zavestno uporabite splet za zabavne oziroma sprostitvene vsebine.
  • Uporaba telefona/spleta naj bo smiselna, in ne brezciljno brskanje iz dolgočasja.
  • Ko ste s partnerjem, otroci, odstranite telefon in se osredotočite samo na pogovor ozirom igro.
  • Vsak dan si vzamite čas za vsaj nekaj gibanja (sprehod, razgibalne vaje doma)
  • Imejte čas za smeh in sprostitev, ter čas za pogovore z družinskimi člani.
  • Tekom dneva bodite pozorni, koliko in zakaj uporabljate naprave, izven delovnega časa.
  • Ne pozabite nase, dihajte, najdite strategije za soočanje s stresom, osamljenostjo, raznimi čustvi in občutki, ki prihajajo.
  • Po potrebi poiščite pomoč. Tu smo za vas.

 

Podprite naše poslanstvo

Pošljite SMS s ključno besedo LOGOUT5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR.  Namenite nam lahko tudi do 0.5 dohodnine, nas podprete preko platforme Paypal ali pa nam donirate sredstva v kriptovalutah.

Prijava na e-obveščanje

Bodite obveščeni! Vpišite svoj elektronski naslov in obveščali vas bomo o aktualnih dogodkih na področju varne in zdrave uporabe spleta.