“Orwell se je bal tistih, ki bi knjige prepovedali. Huxley se je bal, da ne bo razloga za prepoved knjig, ker ne bo nikogar, ki bi jih želel brati.
Orwell se je bal tistih, ki bi nas prikrajšali za informacije. Huxley se je bal tistih, ki bi nam dali toliko informacij, da bi postali pasivni in egoistični.
Orwell se je bal, da nam bo resnica prikrita. Huxley se je bal, da se bo resnica utopila v morju nepomembnosti.” - Neil Postman, 1985

Asociacije teh besed so verjetno e-bralniki, knjige v digitalni obliki ali pa futuristična digitalna oz. elektronska literatura, ki presega besede na papirju. Digitalna literatura je posebna vrsta literature. Je multimodalna, kar pomeni, da je ustvarjena iz različnih vrst podatkov, ki jih sprejemamo z več čutili in na različne načine. Prvotno je oblikovana in tudi namenjena “branju” na digitalni napravi, zato lahko vključuje slikovno gradivo, zvok, premične elemente in še kaj, preko česar se v pripoved lažje potopimo. Pomemben del njene prepričljivosti je interaktivnost. Bralec lahko recimo vodi zgodbo ali izbira različne razplete in je tako aktivni udeleženec literarne izkušnje.

Prvi slovenski primer tovrstne interaktivne spletne literature: https://www.jaka.org/1997/int/int/prva-st.htm

Literatura digitalne dobe pa ni le elektronska literatura. Gre za širšo poimenovanje, ki zajema raznovrstno literarno udejstvovanje v trenutnem obdobju, in dokazuje, da se človeške potrebe po umetnosti spreminjajo, vselej pa ostajajo prisotne.

Leposlovje na družbenih omrežjih

Na družbenih omrežjih poteka zelo gost in hiter pretok informacij. Ni presenetljivo, da je prostor deljenja idej, skrbi za estetiko, izražanja mnenj in ocenjevanja všečnosti vsebine postal tudi prostor umetnosti. V teh spletnih okoljih ne manjka proze, poezije in niti literarne kritike.

Twitterature

Gre za posebno obliko literature, ki je nastala in bila deljena preko bivšega omrežja Twitter, po katerem je bila poimenovana v svojem razcvetu. Večinoma gre za poezijo ali kratke zgodbe, nekateri avtorji pa preko neštetih kratkih objav pišejo kar cele romane. Objave so bile prvotno omejene na 140 znakov, zato so avtorji morali biti zelo ustvarjalni in inovativni, da so napisali literarno delo. Bralci lahko pri pisanju sodelujejo s svojimi predlogi nadaljevanja in upajo, da avtor izbere njihovo idejo.

Instapoetry

Instapoezija so zapisi, ki jih avtorji objavljajo na družbenem omrežju Instagram. Njihova pomembna lastnost je izgled - tipično so napisani s fontom pisalnega stroja, manjkajo jim ločila in velike začetnice, krasijo pa jih preproste risbe iz nekaj črt. Verzi so običajno kratki in jedrnati, vsebina pa polna močnih čustev ter tematik odnosov, rasti in identitete, kar to vrsto poezije dela bolj dostopno širšemu občinstvu. Bralci se zato v komentarjih množično odzivajo na zapise in jih delijo na svojih profilih. Najuspešnejši avtorji (npr. slavna Rupi Kaur z delom Med in mleko) svojo instapoezijo vrnejo v tradicionalno obliko - tiskano knjigo, kar zaokroži povezavo med različnimi vrstami literature.

Slam poetry

Je oblika performativne umetnosti, kjer avtor in hkrati izvajalec javno deklamira svojo pesem na način, ki pritegne poslušalca - običajno energično, ritmično in z izrazitimi poudarki. Teme teh pesmi so pogosto diskriminacija, družbena kritika, identiteta, duševne težave, nasilje, nepravičnost … Slam je bil tradicionalno izvajan v sklopu tekmovanj, kjer je občinstvo igralo pomembno vlogo pri ocenjevanju, družbena omrežja kot sta TikTok in Instagram pa sta umetnost razširila. Zdaj lahko gledamo posnetke, kjer ustvarjalec nastopa svoje delo v udobju lastnega doma, pred objektivom kamere na telefonu. Pesniki odpirajo vprašanja in razmisleke, ki se dotaknejo marsikaterega poslušalca, razdelek za komentarje pa nato združuje podobno misleče.

Booktok

… in tudi Booktube, Bookstagram so poimenovanja za skupnost bralcev in amaterskih literarnih kritikov na pripadajočih družbenih omrežjih. Večinoma gre za videoposnetke, kjer ustvarjalci priporočajo knjige, delijo svoje mnenje o njih, predstavljajo lastna literarna dela in podobno. Knjižnim moljem, ki spremljajo ali objavljajo te vsebine, je “biti bralec” definirajoča lastnost. Razvili so se razni vzdevki, ki ponazarjajo pripadnost tej skupnosti, prisotnega pa je tudi nekaj tekmovanja in primerjanja. Bralci se radi pohvalijo, koliko strani so prebrali v enem dnevu, koliko knjig v enem mesecu ali letu, in ponosno kažejo svoje obsežne domače knjižnice. Čeprav ne gre za neposredno ustvarjanje literature, je priljubljenost teh vsebin pomembno vplivala na založništvo in prodajo knjig.

Ustvarjanje oboževalcev

Literatura digitalne dobe s svojo dostopnostjo omogoča, da se v pisanju lahko preizkusi vsak. Leposlovje oboževalcev (angl. fanfiction) je zvrst literature, kjer oboževalci uporabijo lik, zgodbo ali svet nekega umetniškega dela in ustvarijo svoje besedilo. Lahko gre tudi za resnične osebe, o katerih avtorji nato pišejo hipotetične scenarije in si jih zamišljajo v drugih okoliščinah, odnosih in podobno. Slavne zbirke oz. sage kot so Harry Potter, Gospodar prstanov in Vojna zvezd so pogosto izbrane za takšno poustvarjanje. Čeprav ni nujno, da je vsebina besedila ljubezenska, so motivi parčkanja likov, ki izvorno niso v romantični zvezi, v fanfictionu zelo priljubljeni. Platforme, kjer pisci delijo svoje zgodbe, so žive in polne zapisov (npr. AO3, Commaful). Nekateri avtorji so svojemu delu tako predani, da redno (npr. tedensko) zgodbi dodajajo nova poglavja, bralci pa se nato odzivajo in izražajo svoje mnenje. Kot že omenjeno pri instapoeziji, se tudi tukaj dogaja, da avtorji svoj izdelek izdajo v enotni, tiskani ali digitalni obliki knjige. Avtorji izvornih besedil se do fanfictiona različno opredeljujejo - nekateri so mu naklonjeni in spodbujajo pisce k ustvarjanju, drugi so veseli brezplačnega oglaševanja, tretji pa mu močno nasprotujejo, saj trdijo, da gre za kršitev avtorskih pravic in omadeževanje njihovega dela.

Kakšna torej je literatura digitalne dobe?

Zgoraj opisanih je le nekaj fenomenov literature v digitalni dobi, ki jih zaznavamo kot priljubljene. To pa ne pomeni, da so tradicionalne oblike literature izbrisane. Tehnologija nam odpira možnosti povezovanja - pomemben element vseh teh oblik je odziv sledilcev, komentarji, vključenost v ustvarjanje. Oblikujejo se tudi spletni bralni klubi in bralni izzivi. Okrog branja in pisanja se zbirajo intenzivna čustva pričakovanja, navdušenja, ponosa, upanja, a tudi frustracije, ko avtor zamuja z novo objavo ali nezadovoljivo spremeni zgodbo.
Govorimo lahko celo o demokratizaciji objavljanja literarnih del. Dandanes imajo avtorji enostavnejše možnosti deliti svoje delo, ki ga založba ne bi sprejela in izdala. To pomeni, da se veča raznolikost likov, zgodb, sporočil. Večja možnost je, da bomo na like, ki prihajajo iz različnih držav, okolij, etničnih ozadij, imajo različne spolne identitete in usmerjenosti, primanjkljaje, prepričanja itd., naleteli na spletu, kot v knjigarni domačega kraja. Hkrati pa je internet okolje velike in zahtevne konkurence. Delo mora v dobi hiperprodukcije in intenzivnih marketinških tehnik najti svoje mesto in svoje občinstvo. Ko torej po eni strani govorimo o večanju raznolikosti, po drugi vidimo tudi močno ponavljajoče se motive, ki so med bralci trenutno aktualni. Literarna dela morajo slediti trendom, da so hitreje opažena.

Dobra ali slaba?

Čeprav smo predstavili mnoge pozitivne vidike spletne literature, je pomembno opozarjati na razlike s tradicionalno literaturo, ki nas skrbijo. Vsebine lahko večinoma najdemo z nekaj kliki v manj kot petih minutah. Dostopnost je sicer krasna za manjšanje razlik med ljudmi z različnimi možnostmi branja, vendar nas navaja na hitro nagrajevanje. Ko nam knjiga ni všeč, si spletno sposodimo ali predvajamo naslednjo. V izbiro, vračilo in ponovno izposojo ali nakup nam ni treba vložiti truda, rezultat pa je zagotovljen, dokler imamo signal. Navajamo se tudi na večopravilnost - ob poslušanju zvočne knjige gremo na sprehod, pomivamo posodo, pospravljamo, tečemo, se prevažamo … da dobimo še več dražljajev hkrati, pa hitrost predvajanja nastavimo na dvakratno. Ali pa globoko, izpovedno pesem poslušamo 30 sekund, všečkamo in podrsamo k naslednjemu videoposnetku. Pohvalimo se lahko, koliko knjig smo prebrali v enem mesecu ali letu, zmanjka nam pa mir ob branju, ko se naši možgani končno malce sprostijo in dovolijo domišljiji prosto pot. Literarna kultura se je od navznoter obrnila navzven - od sanjavosti, romantike počasnega sprehajanja po knjižnici in globokega razmisleka ob prebranem do številk, ki določajo, kako uspešni bralci smo. Postavljamo si cilje, koliko strani prebrati v dnevu, ker drugače več ne znamo brati. Ob uporabi zaslonov za branje literature smo le klik od drugih vsebin, pri katerih smo lahko bolj pasivni. Osredotočenost nam prekine obvestilo ali sporočilo in hitro preskočimo na drugo aplikacijo. Za to nismo krivi sami. Težko je eno napravo uporabljati za hitro dopisovanje ali vpijanje intenzivnih video vsebin in hkrati umirjeno, osredotočeno, celo počasno branje. Podobno kot je smiselno ločiti prostor za delo in počitek, bomo lažje in z več pozitivnimi učinki brali brez telefona ali računalnika v vidnem polju.

Zaključek in priložnost

Literatura se spreminja in smiselno je sprejeti nove oblike, ki bodo predvsem mlajšim morda bolj zanimive. Kot je dejal James Patterson: “Ni ga otroka, ki bi sovražil branje. So otroci, ki branje obožujejo, in otroci, ki berejo napačne knjige.”

Za konec dodajamo še idejo, kako literaturo vključiti v vaše družinsko življenje. Enkrat na teden, (mesec, četrtletje …) določite čas za družinski literarni večer. Vsak član naj predstavi eno delo, ki ga je prebral. Lahko je knjiga, pesniška zbirka, članek ali krajši prispevek. Izbire naj ne bodo omejene - sprejmite različne dolžine, oblike, jezike, žanre. Preberite ali predvajajte del svoje izbrane literature in delite svojo izkušnjo. Lahko poveste, kaj menite o delu, kako ste se počutili ob branju, komu bi ga predlagali ali kaj izven klasičnih okvirjev. Ne trudite se narediti srečanja preveč formalnega, namen je le prijetno skupno preživljanje časa.

Dodatek

Ali otroku kupiti e-bralnik? Je to zaslon?

Tehnično gledano je e-bralnik zaslon, ni pa tipičen primer kot so telefoni, tablice in računalniki. Pomembna lastnosti e-bralnikov je odsotnost modre svetlobe, ki nam kvari spalni ritem. E-bralniki so zato primerni tudi za branje tik pred spanjem. Druga pomembna lastnost je omejen dostop do interneta. To je odvisno od posamezne znamke ali modela, a v splošnem gre za napravo, ki se jo uporablja offline, torej brez internetne povezave. Predvajanje video vsebin ali nalaganje slik in fotografij je v večini primerov nemogoče. Prav tako odpade hitro premikanje med stranmi, saj se vsebina veliko počasneje naloži. Vemo, da nam barve pritegnejo pozornost, e-črnilo v bralnikih pa je običajno le črno. Če povzamemo, gre za zaslon, ki je za možgane mnogo manj zanimiv in zasvajajoč kot drugi zasloni. Bolj kot nakup e-bralnika priporočamo obiskovanje knjižnic in knjigarn. Ko bo otrok oblikoval to navado in razvil strast do branja, lahko razmišljamo o nakupu kot nagradi ali darilu. Takrat sledi učenje, kako napravo uporabljati, kako pridobiti knjige in podobno. Bodite pozorni - e-bralnik je vseeno lahko vir prekomerna rabe, recimo branje pozno v noč.