Tehnologija na cesti – lajk ali thumbs down?

12.04.2022

alexandre boucher CoUogz3Udak unsplash 1

Ob množični prisotnosti pametnih telefonov in drugih pametnih tehnologij na številnih področjih naših življenj se moramo kot posamezniki vse bolj soočati z njihovimi vplivi na nas, tako kognitivnimi kot fizičnimi posledicami, ki jih prinaša redna raba. 

Eno od področij, ki ga je zaznamoval tehnološki napredek, je gotovo vožnja – avtomobili so vse bolj opremljeni s pomagali, ki naj bi vožnjo naredila varnejšo in udobnejšo, vse bolj pa se za volanom pojavlja pametni telefon, bodisi zaradi navigacije bodisi odgovarjanja na tisti nujen klic, ki ne more počakati, da prispemo na cilj, bodisi z zvočnimi signali, ki naznanjajo neko novost na tem ali onem socialnem omrežju in zahtevajo našo takojšnjo pozornost.

Motnje, ki jih naprave kljub svoji namembnosti povzročajo pri vozniku, postajajo vedno večji problem, pa najsi gre za dobronamerno navigacijo, nastavitev temperature, izbor radijske postaje in podobno. Vožnja je namreč aktivnost, ki zahteva več vrst pozornosti in reakcij, ki so med seboj prepletene in vsaka motnja, ki vpliva na voznika, povzroča motnjo celotnega procesa vožnje, kar pogosto vodi do kritičnih situacij ali celo prometnih nesreč. Kar 41 % kritičnih situacij, ki jih povzroči človek, nastane zaradi napak v zaznavi, te pa so posledica motenj, ki jih delimo v štiri skupine:

  • vizualne (npr. pogled ni usmerjen na vozišče);
  • avditorne (npr. telefonsko klicanje);
  • biomehanične ali kinestetske (npr. ročno nastavljanje temperature v avtu);
  • kognitivne (npr. nezbranost).

Največje tveganje za varno vožnjo izmed naštetih motenj predstavljajo tiste, ki hkrati zahtevajo voznikovo vizualno in kognitivno pozornost.

Ker se pri spremembah v okolju in dogajanju pri vozniku najprej aktivirajo deli možganov, odgovorni za vizualno zaznavanje, na podlagi teh pa posledično drugi centri, npr. za motoriko, koordinacijo ipd., lahko sklepamo, da je vizualna pozornost ključnega pomena za varno vožnjo. Bolj kot je naše okolje zasičeno z motečimi elementi, večja je verjetnost za nastanek prometne nesreče ali druge kritične situacije.

Ne le v avtomobilu, moderna tehnologija nas spremlja tudi dobesedno na vsakem koraku – pešcev, ki med hojo uporabljajo telefon, je vse več, prav tako kolesarjev in uporabnikov novih oblik mobilnosti, kot so električni skiroji. Za te in sorodne oblike mobilnosti veljajo enake zakonitosti motenj pozornosti kot za vožnjo v avtomobilu, tako da o varni rabi telefona med udeleženostjo v prometu ne moremo govoriti.

Zaključimo lahko, da je edina varna udeležba v prometu ta, ki ne preobremeni naših čutil in ne vpliva na pozornost, ki jo moramo nameniti aktivni vključenosti v promet. Najboljši telefon je ta, ki je med vožnjo ali hojo izklopljen, ali pa vsaj umaknjen z vidnega polja in z izključenim zvokom. V avtomobilu, kjer je več »pasti« za motnje pozornosti, pa jih poskušajmo čimbolj odstraniti, da se lahko z možgani in telesom povsem posvetimo nalogi pred sabo, varnemu prihodu na cilj.

 

Vir: Cvahte Ojsteršek, Tina: Vizualna pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje ob prisotnosti motenj znotraj vozila : doktorska disertacija. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Celje, 2021. Dostopno na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=148930&lang=slv

Prijava na e-obveščanje

Bodite obveščeni! Vpišite svoj elektronski naslov in obveščali vas bomo o aktualnih dogodkih na področju varne in zdrave uporabe spleta.