Kako postopati, kako se spoprijeti, če drugi starš ne želi sodelovati, niti slediti dogovoru? Postavljanje in izvajanje družinskih dogovorov v zvezi z rabo zaslonov je zahtevna naloga.
Pri tem je ključno, da sta starša enotna, saj sta si tako lahko v oporo pri postavljanju meja in doslednem izvajanju dogovorov. Poleg tega otroku s tem ponudita varnost, namesto zmede.
Ker pa so stališča staršev glede časa pred zasloni redko enotna, je ta tema nemalokrat povod za spor - tako pri ločenih starših, kot tudi pri tistih, ki so skupaj. Tako se pogosto dogaja, da starša vlečeta vsak v svojo smer, kar zmede otroka, ki se orientira po svoje. Vključitev jasnih dogovorov v zvezi z zasloni v načrt vzgoje pomaga zagotoviti, da bosta oba starša še naprej sodelovala pri skrbi za duševno zdravje svojih otrok.
Ločitev obsega množico čustvenih, socialnih in drugih procesov in pomeni spremembo za vse vpletene. Obdobje razveze in po razvezi otroku najbolj otežujejo napeti in konfliktni odnosi med osebami, na katere je najbolj navezan.
Stres in ločitev sta lahko pomembna dejavnika tveganja za razvoj rizične uporabe spleta. Nemalo otrok svojo stisko rešuje s prekomerno uporabo spleta. Tam tako otrok išče vsebine, ki mu pomagajo omiliti neprijetna čustva in s tem vedenjem se verjetnost za različne rizične dogodke na spletu neprimerno zviša. Ločitev sama po sebi ni težava, problem je v funkcioniranju družine po ločitvi in navajanju na novo življenjsko situacijo.
Čas pred zasloni je le eno od področij o katerih se morajo dogovoriti starši ob razvezi. Iskanje skupne točke je lahko zelo zahtevno, a najpomembnejše je, da se starša osredotočita na to, kar je najbolje za otroka. Pri tem si lahko pomagata s smernicami za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih Zdravniške zbornice Slovenije. Čeprav starša nista več skupaj kot partnerja, je zelo pomembno, da ostaneta skupaj kot starša skupnih otrok.
Svetujemo, da se o svojih stališčih uskladita preden se začneta dogovarjati z otrokom, sicer je lahko pogovor o tem vir konflikta, pri čemer otrok lahko nase veže krivdo in je v konfliktu glede tega, kateremu staršu naj bo zvest.
Zaradi prehajanja med gospodinjstvoma z različnimi pravili, je otroku težko slediti kdaj mora upoštevati katera pravila. Starši naj bodo otrokom pozitiven zgled tako, da gradijo spoštljiv in pozitiven odnos z drugim staršem, kljub različnim pogledom na vzgojo in čas pred zasloni. Kljub različnim stališčem jim je skupno to, da si želijo zdrav razvoj za svoje otroke in da jih želijo obvarovati pred možnimi tveganji in pastmi bodisi v svetu ali na spletu.
Starša, ki se lahko dogovorita in uskladita glede pravil, povezanih z zasloni, vzameta otroku to breme in pritisk in mu omogočita konsistentna sporočila glede tega, kako naj se vede. Otroku naj povesta, kaj od njega pričakujeta in postavita meje, saj meje in rutina za otroka pomenijo stabilnost in mu dajo občutek varnosti.
V primeru, ko imata starša tako različne poglede na vzgojo in rabo zaslonov, da jih ni mogoče premostiti, se osredotočimo na to, na kar lahko vplivamo. Ne moremo nadzorovati dogajanja v gospodinjstvu drugega starša, lahko pa v času, ko je otrok pri nas, z zgledom in jasnimi dogovori otroka naučimo zdravega odnosa do tehnologije.
Viri:
Deli na:
