Naša pozornost je omejen vir. Dan ima le 24 ur in če od tega odštejemo spanje, nam jih ostane še manj. Čez dan smo torej omejeni v tem, katerim stvarem bomo posvečali našo pozornost – ko pozornost posvečamo eni stvari, to avtomatično pomeni, da je ne posvečamo kateri drugi. To življenjsko dejstvo je dodatno zapletla še tehnologija. Ker imamo na dosegu roke več informacij in več možnosti izbire kot kadarkoli prej, smo z našo pozornostjo pogosto postavljeni pred nepredvidljive zahteve.

Mladostniki na Logoutu pogosto navajajo, da takoj zjutraj v postelji pogledajo na telefon, če je kaj novega. Mnogi že do prihoda v šolo zabeležijo po 1 uro uporabe družbenih omrežij. Poročajo o tem, da uporabljajo družbena omrežja zato, da so na tekočem s tem, kar se dogaja po svetu in v okolici. Na ta način ostanejo v stiku s prijatelji. Če družbenih omrežij ne uporabljajo, se pogosto počutijo izključene in izločene.

K občutku nenehnih motečih dejavnikov močno prispevajo tehnološka podjetja, ki se zanašajo na to, da pritegnejo našo pozornost in s tem zaslužijo dobiček, običajno tako, da našo pozornost prodajo oglaševalcem. Tradicionalno oglaševanje na televiziji, v revijah ali na reklamnih panojih je zelo preprosto – vsi vidimo iste oglase, le-ti pa oglaševalcem ne posredujejo natančnih podatkov o ljudeh, ki so oglas videli. Družbeni mediji pa imajo več edinstvenih prednosti, kot je npr. uporaba umetne inteligence, izpostavljenost 24 ur na dan in personalizacija, zaradi česar je njihovo oglaševanje veliko močnejše.

Vsaka aplikacija, ki jo uporabljamo, je v borbi za našo pozornost in pri tem ne tekmuje le z drugimi aplikacijami, temveč tudi z našimi prijatelji, družinami, hobiji in celo spanjem. Podjetja družbenih medijev vedno znova iščejo nove načine za zmago v tej borbi, zaradi česar so med najbogatejšimi podjetji na svetu: Alphabet (podjetje, ki ima v lasti Google) je vredno 1 trilijon (torej 100 bilijard) dolarjev in Facebook (ki ima v lasti Instagram in WhatsApp) je vreden okoli 700 milijard dolarjev.

Kako so možni takšni dobički, če pa družbena omrežja ponujajo svoje storitve brezplačno?

Ker ne prodajajo programske opreme, temveč prodajajo vpliv. Zbirajo poglobljene podatke o tem, kako vplivati na naše odločitve, nato pa ta vpliv prodajo najboljšemu ponudniku. Več časa, ko porabimo za drsenje in klikanje po njihovem omrežju, več podatkov lahko zberejo in več oglasov lahko prodajo.

"If you're not paying for the product, you are the product." - Social Dilemma

Ustvarjalci družbenih omrežij so motivirani, da razvijajo prepričljive tehnike, obvestila in ciljno usmerjeno vsebino, z namenom da nas pritegnejo, da:
- se vrnemo na njihovo aplikacijo
- nagovorimo tudi prijatelje, da jo uporabljajo
- zberejo več podatkov o nas, ki jih bodo lahko v prihodnje uporabili, da še bolj pritegnejo našo pozornost

Zadnja točka je še posebej ključna za njihov uspeh. Vse, kar na spletu počnemo, je spremljano in analizirano. Na katere objave kliknemo, kako dolgo ostanemo na določenih objavah, kako daleč drsamo po profilih naših prijateljev – vse to so podatki, ki podjetjem pomagajo, da bolje razumejo naše delovanje. Najpogosteje sledijo vedenjem kot so: katere videoposnetke gledamo, na katere novice kliknemo, katere izdelke iščemo, s kom se pogovarjamo in na katerih objavah se zadržujemo.

Aplikacije nato te informacije vnesejo v zapletene algoritme, ki določajo, katero vsebino nam bodo prikazali. Na splošno algoritmi uporabljajo tisto, kar o nas vedo, da nam pokažejo vsebino, ki nas spodbudi, da jo kliknemo, všečkamo ali delimo.

To se ne dogaja samo preko sponzoriranih videoposnetkov, ki se avtomatsko predvajajo, ali preko promoviranih objav vplivnežev, temveč lahko oglaševalci svoja sporočila ciljno usmerijo tudi na točno določene skupine ljudi, npr. glede na poštno številko, spol, starost, razmerje, hobije, izobrazbo in veliko več.

Ker so torej aplikacije družbenih omrežij v tekmi za našo pozornost, se nagibajo k spodbujanju bolj provokativnih vsebin, ki pritegnejo pozornost. To so vsebine, zaradi katerih smo angažirani in se k njim vračamo. Čustveno nabite vsebine na družbenih omrežjih dosežejo med 17 in 24% več angažiranosti kot vsebine brez čustvene vpletenosti.

Na tak način pristanemo v okolju, kjer vsi tekmujemo med seboj za pozornost. Če želimo, da smo na družbenih omrežjih vidni, moramo imeti več zanimivih objav, imeti moramo različico sebe, ki jo bodo ljudje všečkali, komentirali in delili – na tak način jo bodo algoritmi zaznali in razširili naprej. Če algoritem hranimo, smo nagrajeni s pozornostjo, v nasprotnem primeru pa smo spregledani.

Pri tem brezplačno opravljamo delo podjetij: ustvarjamo vsebino, ki jo uporabijo, da pritegnejo našo pozornost. Še več, ljudje z vsebino, ki pritegne največ pozornosti, postanejo vplivneži, ki so nato plačani, da še naprej ustvarjajo vsebine, ki prinesejo še več pozornosti.

Kljub temu, da je za učinkovite rešitve potrebno upoštevati celoten sistem in sile, ki ga spodbujajo (npr. spremembe v delovanju aplikacij, v poslovnih modelih, v zakonodaji, kulturi), pa lahko pri sebi razmislimo, na kakšen način uporabljamo družbena omrežja ter kako družbena omrežja vplivajo na oblikovanje naših prepričanj.

Kaj lahko naredimo?

• postavimo si realistične in dosegljive cilje v zvezi z (ne)uporabo družbenih omrežij
• izberemo del dneva/tedna, v katerem ne uporabljamo družbenih omrežij
• izziva se lotimo skupaj s prijatelji, za večjo motivacijo in podporo
• izklopimo obvestila, ki so generirana s strani aplikacij
• izklopimo specifične nastavitve (npr. avtomatsko predvajanje na YouTubu)
• uporabimo katero od aplikacij za spremljanje časa, preživetega na družbenih omrežij (npr. Screen Time na iOSu ali Digitalno dobro počutje na Androidu)
• prenehamo slediti profilom ali vsebinam s provokativno vsebino, ki pritegnejo pozornost
• jutra in večere preživimo brez družbenih omrežij
• zjutraj uporabimo klasično budilko namesto telefona (da ne posežemo zjutraj najprej po telefonu)

Ideja za aktivnost

S prijateljem ali partnerjem vsak na svojem telefonu odprita izbrano družbeno omrežje in podrsajta po naslovni strani.
Kakšna vsebina se vama prikazuje? Kaj je podobnega in kaj je različno?
Kako bi se razlikovala naslovna stran nekoga, ki ima drugačna prepričanja in vrednote?

Vir: Center for Humane Technology

Sponzor članka: Hiše prihodnosti d.o.o.