Če so spomladi 2020 tekom prvih protikoronskih ukrepov otroci in mladostniki v času šolanja na daljavo še lahko imeli nek občutek gotovosti, predvidljivosti, stabilnosti, ker je bilo jasno, napovedljivo in nedvomno, da se 24.6.2020 konča šola, začnejo počitnice in s tem bolj sproščen čas, tega v času ukrepov ob drugem, jesensko zimskem valu nimajo in ne morejo imeti.

Ravno obratno. Negotovost, nepredvidljivost naraščata,številne neznanke in vprašanja v času ukrepov ob drugem valu pri otrocih in mladostnikih naraščajo, se množijo, visijo v zraku, ostajajo neodgovorjeni. Omenjeno v kombinaciji z omejitvami gibanja, druženja, telesnih aktivnosti in prekomerno uporabo digitalnih naprav pušča posledice v njihovem duševnem zdravju.

Koliko časa bodo ukrepi še trajali, kdaj se bomo lahko vrnili v šolske klopi, kako bo potekalo nadaljevanje šolanja po koncu ukrepov, kako bo potekalo ocenjevanje, kako bo z obvezno prakso, ki je zaradi ukrepov nismo mogli opravljati, kako bo z maturo, kdaj se bomo lahko ponovno družili, igrali, udejstvovali na področju športa, glasbe, kulture, obiskovali tečaje in krožke ter se učili socialnih veščin pri stikih v živo...

Vpliv na duševno zdravje otrok in mladostnikov imajo tudi občutki nemoči pri starših. Ti doživljajo negotovosti zaradi dela, zaposlitve, preživetja, zaradi neznanja kako pomagati otrokom pri šolanju na daljavo... 

S sprostitvijo ukrepov težave zaradi prekomerne uporabe in zasvojenosti ne bodo izginile same od sebe

V iskanju rešitev za svoje stiske staršem primanjkuje časa, moči ali znanja da bi otrokom, mladostnikom pomagali reševati njihove. Tako se morajo otroci in mladostniki znajti sami in reševati svoje stiske kakor vedo in znajo. Zelo pogosto, ker je tudi zelo enostavno za nevtralizacijo napetosti, tesnobe, za sproščanje in zabavo ali umik od vsakdanjih izzivov posegajo po digitalnih napravah, saj hitro po vklopu nudijo željen rezultat.

Seštevek časa, ki ga preživijo za zasloni zaradi šolanja na daljavo in časa, ko po koncu pouka nadaljujejo z aktivnostmi za zasloni, ne prinaša nič dobrega. Porast težav zaradi prekomerne uporabe in zasvojenosti z digitalnimi napravami v tem času opažamo tudi v Logout-u. Trenutno so termini svetovalnih razgovorov polno zasedeni, hkrati pa zaskrbljeni gledamo v prihodnost, v čas po sprostitvi ukrepov, v čas vračanja v vsakdanje življenje.

S sprostitvijo ukrepov težave zaradi prekomerne uporabe in zasvojenosti ne bodo izginile same od sebe, v kakšnem obsegu in s kakšno intenzivnostjo se bodo stiske in posledice sčasoma še pojavljale, tega ne vemo.

Smo kot družba pripravljeni na ponoven prehod v normalo?

• Koliko ga načrtujemo, osmišljamo, se s tem sploh ukvarjamo?
• Imamo kot družba pripravljen postopni prehod za najobčutljivejše člane družbe, otroke in mladostnike?
• Kakšen bo prehod nazaj v šolo, bodo šolske zahteve takoj na enaki ravni kot pred ukrepi, se bo upoštevalo, da je prišlo do upada delovnih navad, zmanjšanja časa zmožnosti ohranjanja koncentracije, do upočasnjenega motoričnega razvoja, do prekomerne telesne teže?
• Bomo zaznali upad zanimanja otrok in mladostnikov za socialne stike, za strukturirano druženje v organiziranih oblikah: treningi, športni klubi, tekmovanja, glasbene šole, tečaji, in upad zanimanja za nestrukturirano druženje na dvoriščih, igriščih?
• Bodo ostali pred zasloni, preko katerih so morali preživeti ne le čas za šolanje ampak tudi za druženje, za zadovoljevanje psiholoških potreb po pripadnosti, povezanosti, vključenosti, po socialnem učenju?
• Smo pripravljeni na otroke, mladostnike, ki bodo odklanjali šolo ali so razvili odklonilen odnos do šole?
• Kaj bo s tistimi, ki so prestopili mejo uravnotežene uporabe digitalnih naprav in razvili zasvojenost?

Za vzpostavitev in prehod v normalo bo potreben določen čas, uspeh pa odvisen predvsem od naše pripravljenosti.

Uporabna vrednosti in permanentna tveganja digitalnih tehnologij

V Logout-u upamo, da nam je ta izkušnja pokazala kako pomembno je poznavanje in kritičen odnos do uporabe digitalnih tehnologij, ki poleg uporabne vrednosti s seboj prinaša številna tveganja in kaže manj svetlo plat.

Izkušnja digitalne preobremenjenosti otrok in mladostnikov je odlična priložnost za nujno potrebno vpeljavo digitalne vzgoje v osnovne in srednje šole.

Z eno takih pobud, s katero v sodelovanju s partnerji naslavljamo to področje je Pobuda za "Umestitev obveznega programa digitalne pismenosti v učni načrt osnovnih šol":

S pobudo in drugimi našimi programi želimo prispevati k temu, da postanemo družba, ki bo tokrat pohitela in se pravi čas pripravila na prihajajoče, in ne da ostanemo družba, ki že od leta 2016 nima nacionalnega programa za otroke in mladostnike ter čaka, da nas prehajanje in vračanje v novo/staro resničnost preseneti kot nas je presenetil drugi val!