Najverjetneje ste že kdaj opazili, da ste telefon prijeli brez jasnega namena. Med odklepanjem ste se zavedali, da je akcija, ki jo izvajate nenadzorovana in brez usmeritve, a hkrati telefona niste odložili. Zakaj? Vsaj eno od obvestil, bo najbrž vsaj delno zanimivo, vsaka aplikacija bo imela neko novost, preprosto ne moremo se ustaviti. Čim sežemo po telefonu, je naša pozornost že drugje.
To ni redek pojav. Raziskava Andrewsa in sodelavcev (2015) pokaže primer uporabnika, pri katerem kar 55 % vseh preverjanj telefona traja manj kot 30 sekund. Takim preverjanjem pravimo mikropreverjanja. Gre za hiter, pogosto nezavedni pogled na zaslon, brez pravega razloga ali namena - osvežitev e-pošte brez pravega razloga, “samo na hitro pogledam, če je kaj novega na Instagramu”, “samo preverim stanje na trgu”...
Mikropreverjanja se pogosto zgodijo kot odziv na neprijetne občutke — dolgčas, čakanje, frustracija, občutek neuspeha. Pa ne zato, ker nas to dejansko pomiri - da bi uspeli to, bi se morali z njimi najprej soočiti. To počnemo zato, ker lahko še isti trenutek pozornost potopimo daleč stran od tega neprijetnega trenutka: osvežujemo ekran tako kot igralni avtomat, upajoč na nekaj neoprijemljivega, ki bo naše počutje spremenilo.
Že tako majhno dejanje ima lahko za nas konkretne posledice. Če podobno kot oseba iz raziskave, telefon preverimo velikokrat* smo posledično manj prisotni, pri delu manj uspešni in v njem ne uživamo.
*število svojih dnevnih odklepov lahko preverite v nastavitvah vašega pametnega telefona.
Ves dan delam, gledam maile, odgovarjam na klice, pa nič ne naredim
Mikropreverjanja zmotijo t. i. "globoko osredotočenost" (deep flow) — stanje, v katerem smo popolnoma zatopljeni v nalogo, ustvarjalni, natančni in čas za nas preprosto ne obstaja.
Na podlagi študije Marka in sodelavcev (2008) po vsakem motilcu potrebujemo povprečno 23 minut in 15 sekund, da se vrnemo na enako raven koncentracije kot prej. Če telefon preverimo trikrat na uro (kar pri sebi in drugih pogosto drži), v globoko osredotočenost sploh nikoli ne vstopimo.
Posledice lahko presegajo nizko osredotočenost in slabe rezultate pri delu. V raziskavi Tng in Yang iz leta 2024 s 364 študenti se je pokazalo, da ni nujno skupni čas uporabe telefona tisti, ki vpliva na duševno zdravje - v tem vzorcu je bila to pogostost preverjanja.
Višje število preverjanj je bilo povezano z večjo stopnjo depresije, anksioznosti in stresa — ne glede na spol, starost ali osebnostne lastnosti.
Narava pametnega telefona je ta, da ustvarja navade avtomatskih preverjanjih, da vpliva na našo osredotočenost in počutje, da se ga nikoli ne naveličamo. Ko se zavemo posledic uporabe pametnih telefonov na našo osredotočenost in počutje, bi ga najraje takoj zamenjali za “stacionarca”. Vendar bi to pomenilo odrekanje vsem koristim, ki jih imamo od pametnega telefona.
Kako lahko nekaj spremenim?
Da bi lahko pametni telefon uporabljali brez neželenih posledic je nujno, da ga znamo odložiti. To pa se ne bo zgodilo samo samo od sebe ali samo z našo dobro voljo. Iniciativa za odmor od telefona in naš pomočnik je lahko Humanodoro, produkt Slovenskega podjetja, ki smo ga preizkusili tudi sami.
Humanodoro je minimalistična podlaga in aplikacija z jasno nalogo: spodbuditi, da telefon zavestno odložimo. Razvijalci jo opišejo kot:
“Jasen vizualni opomnik, da odložiš telefon. Ko ga postaviš na podlogo in nastaviš časovnik, se zavežeš seji brez prekinitev. Aplikacija beleži čas, ko telefon ostane neuporabljen, in ti pomaga postopoma izboljšati svojo sposobnost osredotočanja.”
Z beleženjem časa, ko telefon počiva na podlagi za vsako minuto zbereš točke. K sodelovanju lahko povabiš prijatelje, družinske člane, z njimi tekmuješ. Tekmuješ pa lahko predvsem sam s sabo - lahko danes še par minut dlje živim, brez da odklenem ali premaknem telefon?
Ko smo Humanodoro preizkusili, se zavezali seji, smo opazili, da smo se predvsem lažje upirali skušnjavi, da bi “samo na hitro pogledali, ali je paradižnik res sadje” ali preverili, “če nam je nekdo že odgovoril”. Takšne stvari lahko počakajo.
Humanodoro nam je dal priložnost, da ponovno postanemo prisotni. Da nehamo delovati avtomatsko in znova zavestno odločamo, kdaj bomo telefon uporabljali — in kdaj ne.
Z redno uporabo Humanodora smo opazili večjo osredotočenost, večjo kreativnost in manj stresa. Telefon se je iz motečega dejavnika ponovno preoblikoval v orodje.
Če želite več prisotnosti, več zbranosti in več kontrole nad svojim časom, začnite z nečim preprostim — začnite z odlaganjem telefona. Humanodoro je pri tem lahko dragocen zaveznik. Ne vsiljuje, ne prepričuje – samo pomaga, da vi znova izberete, kam boste usmerili vašo pozornost.
Viri
- Andrews, S., Ellis, D. A., Shaw, H., & Piwek, L. (2015). Beyond self-report: Tools to compare estimated and real-world smartphone use. PloS one, 10(10), e0139004.
- Ronkainen, T. (2023). Principles of increasing user engagement and habit formation in social network platforms: An exploratory literature review.
- Mark, G., Gudith, D., & Klocke, U. (2008). The cost of interrupted work: More speed and stress. Proceedings of the SIGCHI Conference on Human Factors in Computing Systems, 107–110. https://doi.org/10.1145/1357054.1357072
- Meyer, D. E., Evans, J. E., & Rubinstein, J. S. (2001). Executive control of cognitive processes in task switching. Journal of Experimental Psychology: Human Perception and Performance, 27(4), 763–797. https://doi.org/10.1037/0096-1523.27.4.763
- Tng, G. Y., & Yang, H. (2024). Nuanced relationships between indices of smartphone use and psychological distress: distinguishing problematic smartphone use, phone checking, and screen time. Behaviour & Information Technology, 43(5), 956-969.
Deli na:
