Posledica sedenja pred zasloni: Upad telesnih zmogljivosti in porast debelosti

12.06.2022

sharon mccutcheon boSYG0x tBQ unsplash 1

Prekomerna uporaba zaslonov nosi negativne posledice, ki se jih ne bi toliko zavedali, če ne bi bilo COVID pandemije. V tem obdobju smo lahko tudi pri sebi zaznali negativni vpliv prekomernega sedenja na naše telo in duševno zdravje. 

Pri otrocih so se zelo poslabšale gibalne sposobnosti, kar ne preseneča, saj so bile ustavljene vse organizirane oblike telesne aktivnosti. Igra zunaj, ki vključuje več oseb, kot sta nogomet, košarka in kjer smo v neposrednem stiku z drugo osebo, je bila prepovedana ali odsvetovana. Tudi ko so se šole ponovno odprle, sta kontinuirano gibanje ustavile odrejene karantane, ki so si včasih sledile ena za drugo.

Rezultati športnovzgojnega kartona (športnovzgojni karton je sistem spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine) je pokazal, da so rezultati meritev (maj 2022) desetkrat slabši v primerjavi z rezultati meritev pred epidemijo, najbolj pa sta se poslabšala vzdržljivost in koordinacija.

Manj gibanja in več sedenja pred različnimi zasloni ustvarja okolje, ki povečuje tveganje za nastanek debelosti. Raziskovalna ekipa SLOfit v svojem poročilu navaja naraščanje debelosti med otroki (delež predebelih šolarjev je narastel za okrog 30%). Šolanje preko Zoom-a je povzročilo, da so imeli otroci 63 % več sedenja, 30 % več telesno neaktvnih dejavnosti in le 7 % zmerne do intenzivne dejavnosti, v poročilu navaja Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema športnega kartona.

Celotna situacija z epidemijo in ukrepi je pokazala, kako pomembno vlogo igra okolje na telesno sestavo (več maščevja). Če k temu prištejemo morebitne druge nezdrave navade (pomanjkanje spanca, neurejena prehrana, zgodnji pričetki kajenja, uporabe alkohola med mladostniki) in neugodne genetske dejavnike, se sprožilec za razvoj kroničnih nenalezljivih boleznin (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, debelost, rakava obolenja) še bolj napne.

Dolgoročnim posledicam se seveda lahko izognemo, če nastalo stanje popravimo. Določene ukrepe bo morala uvesti država, nekaj pa je na nas samih oziroma je odgovornost staršev:

  • Omejite čas, ki ga otroci preživijo sede, zlasti omejite preživljanje prostega časa pred zasloni.
  • Vsaj del časa, ki ga otroci preživijo pred zasloni zamenjajte z gibalnimi aktivnostmi. Poskrbite, da se otroci in mladostniki gibajo vsak dan, če je le možno, na svežem zraku. Otroci in mladostniki (od 5- 17 let) potrebujejo vsaj 60 minut na dan zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti. Ta naj bo večinoma aerobna. Merilo naj bo, da se pri otroku pospeši srčni utrip in se zadiha.
  • Vsaj tri krat na teden pa vključite še telesno dejavnost, ki krepi mišice in kosti.

Za vsakega se najde oblika telesne dejavnosti, najboljši recept pa je, da je telesna dejavnost čim bolj pestra in raznovrstna, saj različne športne prvine razvijajo različne telesne spretnosti. Se pa je na tem mestu potrebno vprašati, kakšen zgled smo otrokom: se tudi sami redno gibamo ali prosti čas raje presedimo pred tablicami, televizijo, pametnimi telefoni? 

Če velja to drugo, je mogoče čas, da obrnemo logiko vzgoje: vzgajajmo sebe v smeri boljših navad in otroci bodo temu sledili.

Nikoli ni prepozno, da začnemo. Z otroki lahko nastavite gibalni družinski izziv. Zakaj ne bi čez poletje spremljali, koliko vzponov na bližnji hrib potrebujete, da se na vrh povzpnete pod določenim časom. Ali pa kolikokrat zmorete skočiti čez kolebnico, ne da bi se pri tem zapletli v vrv. Vaši otroci poznajo elastiko za skakanje – rekli smo mu gumitvist? Predstavijo jim jo. Ne pozabite, da je telesna dejavnost za otroke in mladostnike vedno bolj zdrava izbira kot izgubljanje sebe v navideznem svetu digitalnih tehnologij.

Tek, hitra hoja, preskakovanje kolebnice, rolkanje, kotalkanje, vožnja s kolesom in skirojem, igre z žogo kot so nogomet, košarka, rokomet, tenis, mini-golf, badminton, rolkanje, plavanje, preizkušanje na plezalni steni, kegljanje, bowling, hribolazenje … res smo lahko hvaležni, da imamo na voljo tako bogato izbiro. In kaj boste izbrali vi?

 

Članek je nastal v sodelovanju z društvom Za zdravje srca in ožilja v okviru projekta Logout&Restart 2020-2022 sofinanciranega s strani ministrstva za Zdravje RS:
drustvo za srce logout

Prijava na e-obveščanje

Bodite obveščeni! Vpišite svoj elektronski naslov in obveščali vas bomo o aktualnih dogodkih na področju varne in zdrave uporabe spleta.