Zakaj moramo prepoznati digitalne zasvojenosti, še preden se razvijejo?

Pri svojem delu se vsakodnevno zavedamo pomembnosti in koristnosti zgodnje prepoznave znakov digitalnih zasvojenosti. Rizične posameznike lahko opazimo na predavanjih za učence, dijake, starše in strokovne delavce v šolskem okolju, na uvodnih in družinskih srečanjih tekom naše obravnave, v raznih medijskih prispevkih in objavah ali pa med neformalnim pogovorom izven delovnega časa.

Dejstvo je, da je v sodobnem življenju uporaba digitalnih naprav neizogibna, te pa imajo običajno zelo visok zasvojitveni potencial. Strokovni delavci na področju zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja ter nevladnega sektorja se bodo tako slej ko prej srečali z osebami, ki potrebujejo pomoč zaradi problematične rabe ali digitalne zasvojenosti.

Zgodnja intervencija: lažja pot do spremembe

Kot je iz naziva projekta jasno, smo se v usposabljanjih osredotočili na zgodnjo prepoznavo in ukrepanje v primeru vedenjskih zasvojenosti. Namen je usposobiti strokovne delavce iz različnih sektorjev, da bodo pri stiku s posamezniki ali skupinami hitro zaznali opozorilne znake, ki so opazni že v prvih interakcijah z osebo. Tako se poveča možnost, da bomo prestregli akuten primer, preden postane kroničen in še bolj kompleksen.

Različne študije namreč potrjujejo, da je v začetnih fazah problematičnega vedenja oz. razvoja zasvojenosti stopnja reverzibilnosti na normativno stanje najvišja (npr. Ding in Li, 2023). V tem obdobju je največja verjetnost, da so težave še nekoliko izolirane in nimajo pretiranega vpliva na splošen življenjski slog posameznika.

Daljše kot je obdobje, preden se lotimo reševanja težav, kompleksnejša postaja situacija. Posameznik vedenju prilagaja svoje druge navade, pogost je poseg na področje spanja, gibanja, akademskih ali službenih obveznosti, odnosov. Težave se začnejo kazati na več področjih in ob obravnavi take osebe smo strokovni delavci v dilemi, česa se najprej lotiti. Bolj obsežen in intenziven kot je vpliv primarne težave na posameznikovo življenje, bolj upravičen je sklep, da gre za stanje zasvojenosti.

Zgodnja intervencija lahko prekine ta cikel negativnih vplivov, torej krožnega slabšanja težav. Posameznikova stiska se lahko pokaže v kateremkoli okolju, zato je bistveno, da smo na opozorilne znake pozorni strokovni delavci v različnih delovnih organizacijah. Dodatno pa je ukrepanje v zgodnjih fazah v mnogih pogledih lažje - učinkovite so manj invazivne metode in pristopi, kar pomeni manjši finančni in časovni vložek, pa tudi manjšo potrebo po motivaciji.

Ko "normalno" postane škodljivo: izzivi pri prepoznavanju zasvojenosti

Statistika ni na naši strani - jasno je, da problematična raba digitalnih naprav in druge oblike vedenjskih zasvojenosti niso problem posameznika, temveč problem družbe. Visoka verjetnost je, da bodo že otroci in mladostniki digitalne naprave uporabljali nad priporočeno mejo s strani pediatrov. Ta del populacije pa je zaradi nepopolne razvitosti možganov še posebej ranljiv za škodljive posledice na biološki ravni (Hutton idr., 2020), ki so lahko trajne.

Tudi obdobje odraslosti se ne kaže kot močan varovalni dejavnik, saj je veliko razlogov in pobud za uporabo digitalnih naprav v življenju odraslega. Veliko komunikacije poteka preko telefona, pri iskanju romantičnega partnerja se zanašamo na aplikacije za zmenke, opazujemo lahko porast interesa za trgovanje s kriptovalutami, za sprostitev gledamo serije in filme na pametni televiziji ali računalniku, ob tem pa na telefonu brskamo po spletnih trgovinah, igramo novo priljubljeno mobilno igro ali gledamo kratke posnetke na družabnih omrežjih.

Prekomerna raba digitalnih naprav je normalizirana in zato je presoja, kdaj ta postane problematična, zahtevna. 

“Največji izziv pri prepoznavanju je, da so določene oblike vedenja (npr. stalna uporaba telefona, igranje iger, uporaba družbenih omrežij) v današnji družbi postale tako razširjene, da jih je težko ločiti od zasvojenosti. Težko je določiti mejo med "normalno" rabo in problematično uporabo. Pri ukrepanju pa se pogosto srečujem z nejevero ali odporom s strani mladostnikov in njihovih staršev, saj zasvojenosti z digitalnimi vsebinami še vedno pogosto niso prepoznane kot resen problem.” - udeleženka usposabljanja

Starši kot partnerji ali nevidna ovira?

Poseben zalogaj pri problematiki pa strokovnim delavcem predstavlja delo s starši. Govorimo o nemočnih, izčrpanih, nemotiviranih in neodzivnih starših. Vzgoja otrok, ki jim digitalni svet predstavlja tako pomemben del življenja, je naporna in polna vprašanj, med drugim zaradi hitrih in velikih sprememb v sodobnem času. V raziskavi Safe.si (2025) lahko preberemo, da 17 % staršev otrok pred 3. letom starosti poroča, da njihovi otroci uporabljajo internet. Ta odstotek se pri starosti 13 let dvigne na 100 %. V starostnem obdobju od 13 do 17 let tretjina staršev navaja, da njihov mladostnik uporablja internet 4 ali več ur na dan.

Zaključimo lahko, da znaten delež staršev ne sledi priporočilom stroke na področju uporabe digitalnih naprav, kar povečuje verjetnost, da se bodo pri otroku ali mladostniku razvili problematični vzorci uporabe.

“Največji izziv pri delu mi predstavlja delo s starši ter zanikanje oz. minimaliziranje težave glede prekomernih rab elektronskih naprav. Ogromno se govori o škodljivih posledicah uporabe tehnologije, pa še vedno starši nekritično, nenadzorovano dovoljujejo uporabo le teh. Kako dodatno okrepiti še te starše?” - udeleženka usposabljanja

Kako lahko sodelovanje med sektorji premika meje možnega

Kako se torej lotiti tako vseobsegajočega problema, kako plavati proti toku? Strinjamo se z vztrajnim poudarjanjem naših udeležencev usposabljanj, kako ključno je medsektorsko povezovanje in splošno sodelovanje. Z vsako izvedbo usposabljanja smo skupinskemu delu namenili več časa, a vseeno ga ni bilo dovolj. Iz tega lahko sklepamo sledeče.

• Strokovni delavci imajo ogromno izkušenj - omogočiti moramo priložnosti, da jih delijo in s tem koristijo drugim. Pester nabor znanj, veščin in izkušenj je že tekom prvih dveh dni usposabljanja rodil inovativne ideje.
• Strokovni delavci morajo biti slišani - po eni strani tukaj mislimo možnost varnega prostora za izpoved in občasno tarnanje tudi izven tovrstnih izobraževalnih srečanj, ker je pri mnogih opazna preobremenjenost, po drugi strani pa vključitev širokega spektra strokovnjakov pri oblikovanju in uvajanju sistemskih sprememb. 

Skupaj proti toku: prihodnji koraki in sistemska odgovornost

“Problematika je zastrašujoča in menim, da je zadnji čas za konkretne preventivne ukrepe na ravni države.” - udeleženka uposabljanja

Veselimo se še nadaljnjih izvedb usposabljanj, saj navdušeno poslušamo izkušnje udeležencev, mnenja, ideje in predloge. S pridobljenimi izčrpnimi povratnimi informacijami delamo usposabljanja še bolj prilagojena dejanskim potrebam strokovnih delavcev. Čaka nas pa tudi 3. dan usposabljanja, ki bo namenjen ravno povezovanju med različnimi sektorji in gradnji na novo pridobljenih izkušnjah.

Zgodnja prepoznava in ukrepanje v primeru vedenjskih zasvojenosti s poudarkom na tveganih spletnih vedenjih, je projekt za izvedbo katerega smo bili skupaj s partnersko organizacijo izbrani na javnem razpisu Ministrstva za zdravje za obdobje 2024–2026.

Literatura

Ding, K. in Li, H. (2023). Digital Addiction Intervention for Children and Adolescents: A Scoping Review. International Journal of Environmental Research and Public Health, 20(6), 4777. https://doi.org/10.3390/ijerph20064777

Hutton, J. S., Dudley, J., Horowitz-Kraus, T., DeWitt, T. in Holland, S. K. (2020). Associations Between Screen-Based Media Use and Brain White Matter Integrity in Preschool-Aged Children. JAMA pediatrics, 174(1), e193869. https://doi.org/10.1001/jamapediatrics.2019.3869

Safe.si. (18. 6. 2025). Raziskava: Precej staršev glede uporabe digitalnih tehnologij pri svojih otrocih zanemarja priporočila stroke. https://safe.si/novice/raziskava-precej-starsev-glede-uporabe-digitalnih-tehnologij-pri-svojih-otrocih-zanemarja