Danes te “vzorniki” niso več le “zvezdniki iz tujine”, vendar v ospredje prihaja vse več običajnih ljudi, ki so na svojih profilih uspeli pridobiti dovolj sledilcev, da so pridobili (neformalni) naziv – spletni vplivneži, morda bolj poznani kot “influencerji”.

Ang. Influencer - oseba, ki ima moč vplivati na druge osebe.

Danes otroci in mladostniki preživijo vse več časa v virtualnih okoljih (večinoma v svetovih video iger ali na družbenih omrežjih), kar pomeni, da vse več prostega časa, ki so ga prej preživljali z vrstniki v resničnem svetu, zamenjuje druženje in socializacija v virtualnem svetu.

Ta blog je namenjen osvetlitvi dileme – kako obdelane fotografije na družbenih omrežjih in sponzorirane objave spletnih vplivnežev vplivajo na duševni razvoj in dobrobit otrok in mladosnikov ter kaj smo kot “odgovorna” družba dolžnih storiti.

Otroci in mladostniki še nimajo razvitega kritičnega mišljenja v tolikšni meri, da bili sposobni tehtne presoje (beri: moralne in etične presoje vsebine, prepoznati prikrite namene objave, oglaševanja,…) vseh vsebih, ki so jim priča na spletu, zato so prepogosto izpostavljeni objavam spletnih vplivnežev, v katerih prikazujejo se podobe, fotografije, posnetki, življenjski stili, določene druge vrste vedenja, ki običajno niso dejanski prikaz realnosti.

Objave so spremenjene, popravljene in olepšane, do tolikšne mere, da se poskušajo približati lepotnim trendom družbenih omrežij, ki jih opravičeno lahko označimo z besedo ideali (beri: nedosegliv ali težko dosegljiv cilj, ki običajno nima realne podlage).

Zaradi identifikacije z vplivneži jim bodo otroci in mladostniki želeli biti podobni in jih posnemati. Pri tem so izpostavljeni obdelanim podobam, fotografijam, posnetkom, ne da bi to vedeli ali objavam, ki vsebujejo elemente prikritega oglaševanja, kar na otrocih in mladostnikih pušča posledice, ki vsekakor niso koristne za zdrav psiho-fizični razvoj.

Za primer – 11-letnica preživi veliko časa na Instagramu, na katerem sledi nekaj odraslim ženskam, ki so “influencerke” - širijo določeno vsebino, ki je všeč predvsem mladostnicam. Slike spletne vplivnice v veliki meri prikazujejo na primer izredno raven trebuh, ozke boke, izbočeno zadnjico in bujno oprsje te ženske, ki za “lepotne trende” predstavlja naštete “atribute”. Poleg tega pa svoje fotografije pred objavo še obdela z različnimi programi (beri: filtri, “photoshop”). Na drugi strani zaslona pa je naša 11-letna mladostnica, ki se cele dneve ogleduje v ogledalu ukvarja z “napakami”, ki jih dojema kot nesprejemljive na njenem telesu, saj izgleda popolnoma drugače kot “influencerka”, njena vzornica. Nima bujnih prsi, nima izrazite zadnjice, starša ji še ne dovolita, da bi se ličila, njen obraz izgleda “otroško” in podobno.

Seveda je mladostnica šele na začetku fizičnega razvoja, zaradi česar še ne more imeti “atributov” odrasle ženske, ki ji sledi, temveč tu pridemo do ključnega dejavnika.
Mladostnica se čuti, da bi morala izgledati tako kot narekujejo lepotni trendi na družbenih omrežjih in, ko se sočasno primerja, se začenjajo pojavljati slabi občutki o svojem telesu, njena samopodoba pa začne vztrajno upadati.

Zelo verjetno tudi influencerka ne izgleda tako idealno, kot prikazujejo njene obdelane fotografije, temveč tega naša mladostnica ne ve.

Ve le, da če želi biti lepa, mora izgledati kot ona.

Ni res!.. rečemo odrasli… a žal, je za našo mladostnico zgornji stavek še kako res.

To naš diskurz privede do raziskav, ki so pokazale na škodljive posledice objavljanja obdelanih fotografij na samopodobo, duševno in telesno zdravje mladostnikov, ki se odraža na naslednjih področjih:

• slabše mnenje o lastnem telesu,
• pomanjkanje spanja,
• tesnoba,
• depresija,
• samomorilnost,
• nerealno doživljanje sveta, ljudi, življenjskih stilov,
• nerealna pričakovanja do sebe.

Napačna predstava o realnosti je morda posledica, tega, da o tem še ni bila seznanjena oziroma ozaveščena, s strani staršev, šole, drugih,...
Morda zato, ker je enostavno premlada za uporabo družbenega omrežja (starostna omejitev je običajno 13 let), temveč je le ena izmed mnogih, ki so se “postarali”, ko so ustvarili profil, morda pa za tem stoji nek tretji razlog…

In morda je “tretji razlog” družbena neodgovornost, na plečih tehnogigantov, države in družbe, da ob obdelani fotografiji ni pripisa ali oznake, da slika ni resnična in, da je obdelana z različnimi programi za obdelavo slik.
To je v enem stavku v središču pobude, ki se nanaša zakonsko ureditev tega področja.

Opredeliti zakon (in ga ustrezno umestiti), da vse obdelane fotografije vsebujejo pripis ali drugačno jasno razvidno oznako, da ne prikazujejo resničnega stanja, temveč so obdelane s programi za obdelavo slik.

To je le polovica pobude, ki poskuša omejiti negativne vplive družbenih omrežij na duševno zdravje otrok in mladostnikov.

Drugi del pa se navezuje na zakonsko ureditev spozoriranih objav spletnih vplivnežev.

Spletni vplivneži v vse večji meri odločajo za sodelovanje z različnimi podjetji, ki poskušajo preko njihovih objav doseči publiko in na ta način oglaševati svoje produkte in storitve. V veliki meri se podjetja poslužujejo prikritih načinov oglaševanja izdelkov in storitev, ta medsebojna sodelovanja med spletnimi vplivneži in podjetji pa niso opredeljena v nobenem zakonu, pod okriljem nobenega ministrstva ali druge državne institucije.

Marketing s spletnimi vplivneži je področje, ki ga ne ureja in nadzoruje nihče!

Ali drugače, njihovo medsebojno sodelovanje ni zapisano v pogodbi, ki bi jo bili dolžni podpisati, temveč ta odnos temelji le na medsebojnem “ustnem” dogovoru. Manevrskega prostora za nečedne posle, ki bodo imeli negativne učinke na družbo, je v takšni podlagi zelo veliko. Predvsem pa se tu vrnemo k dilemi – tržno usmerjena podjetja, v veliki meri niso organizacije, ki bi jim bilo mar za otrokov ali družbeni dobrobit, temveč jih žene težnja po zaslužku ali povečaju vpliva, kar je običajno zelo tuje smernicam, ki narekujejo zdrav duševni razvoj.

Mnogo prikritih oglasov vplivnežev nagovarja otroke in mladostnike k potrošnji, čeprav so finančno odvisni od staršev. S tem se otroci znajdejo pod pritiskom, da morajo imeti take izdelke, če želijo biti s stiku s trendi, če želijo biti podobni drugim, če želijo biti sprejeti. Na ta način oglaševanje zlorablja nekritičnost, lahkovernost otrok in pomanjkanje življenjskih izkušenj, da bi to prepoznali in se pred tem zaščitili.

“Oglaševanje otrokom je zelo občutljivo področje, saj predvsem mlajši otroci še ne znajo ločiti med realnostjo in medijsko konstrukcijo realnosti. Zaradi svoje lahkovernosti in neizkušenosti niso sposobni ločiti med novico in oglasom, kot dvema različnima medijskima diskurzoma informiranja.” 

Zakonodajalec tako posebej določi tudi zahteve za oglasna sporočila, namenjena otrokom, v katerih je izrecno prepovedano:

• spodbujati otroke, da zaradi svoje neizkušenosti ali lahkovernosti kupujejo ali najemajo proizvode ali storitve,
• spodbujati otroke, da prepričujejo svoje starše ali druge, naj kupujejo oglaševano blago ali storitve,
• izkoriščati zaupanje otrok v starše, učitelje ali druge osebe,
• nepremišljeno prikazovati otroke v nevarnih situacijah.(citat)

Lastniki, upravljalci družbenih omrežij kot so Facebook, Instagram, TikTok,… zaradi želje po dobičku niso naklonjeni varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov, kljub zavedanju in seznanjenosti s škodljivimi posledicami neoznačevanja obdelanih fotografij in prikritega oglaševanja, zato se čutimo poklicane, da sprožimo pobudo za zakonsko urejanje te problematike pri nas.

S to pobudo želimo doseči, da se zakonsko uredi označevanje obdelanih fotografij in sponzoriranih objav vplivnežev, da se zaščiti zdravje otrok in mladostnikov. Zgled dobre prakse nam predstavljata Francija in Norveška.

Pobuda je nastala v partnerstvu pri projektu Brez izgovora 2020-22 sofinanciranem s strani Ministrstva za zdravje RS