Najbolj igrane igre so danes večinoma brezplačne (free-to-play), kar pomeni, da jih lahko igramo, brez da za njih karkoli plačamo. A to prepričanje, je pogosto zmotno. Razvijalci so namreč ugotovili, da je finančno bolj donosno, da igro podajo igralcem zastonj in jim nato plačljivo vsebino ponudijo znotraj videoigre.

Dodatna vsebina, ki jo lahko kupimo v igrah so lahko posebne preobleke, slikice za našega avatarja, orožja, predmeti, liki v igri… Ti predmeti lahko v določenih videoigrah predstavljajo tudi prednost pred drugimi igralci. V tem primeru je nakup dodatne vsebine lahko nujen, če želimo v igri konkurirati drugim. Temu sistemu rečemo pay-to-win (plačaj in zmagaj). V igri Diablo 4 je določen igralec porabil preko 100.000 dolarjev za dodatne vsebine in svoj lik nadgradil do te mere, da mu igra ni bila zmožna več najti ustreznih soigralcev, ki bi bili na enaki stopnji kot on.

Videoigre postajajo kazinoji

Kaj hitro so nato videoigre začele prodajati t.i. Lootbox-e. Lootboxi so digitalne škatle, ki jih znotraj iger lahko kupimo s pravim denarjem, nevede kaj bo škatla vsebovala. Primer: Igre simulacije nogometa prodajajo Lootboxe z igralci. Ko virtualno škatlo v igri kupimo in jo nato odpremo, je lahko v njej Ronaldo, ki velja za zelo redkega igralca ali pa slabši igralec iz 3. lige, za katerega pa je verjetnost veliko višja. V primeru določenih iger je verjetnost za redkejše predmete/like lahko tudi do 0.0008% (1 proti 125.000).

Lootboxi so torej kot srečke, ki lahko imajo naše želene dobitke ali pa ne. S temi mehanikami se v videoigre že vpeljujejo elementi iger na srečo, ki skozi nepredvidljivo nagrajevanje igralcem obljubjajo, da je zadetek tik za vogalom.

Zakaj Lootboxi lahko zasvojijo:

• Nestabilni urnik nagrajevanja: Ta mehanizem, znan iz psihologije zasvojenosti in iger na srečo, je izjemno učinkovit pri spodbujanju ponavljajočega vedenja. Ker igralec ne ve, kdaj bo dobil nagrado (redek predmet), je motivacija za ponovno "vrtenje" maksimalna.

• Netransparentnost verjetnosti: Igre pogosto ne razkrijejo svojih verjetnosti, kar onemogoča igralcem racionalno presojo pričakovane vrednosti nakupa. Za še težjo presojo, se nakupi opravljajo v valutah, ki jih moramo prvo v igri kupiti. Primer: za 5€ v igri Roblox dobimo 400 Robuxov (valuta znotraj video igre). Vse mikrotransakcije nato opravljamo preko Robux valute, kar zmanjša našo zmožnost presoje, koliko nekaj zares stane.

Igranje postane sekundarno, glavna mehanika je kockanje

Določeni igre so sistem naključnega nakupovanja vsebin uporabile kot glavno igralno mehaniko igre. Namen kupovanja v teh igrah torej ni pridobivanje dobre opreme za boljše igranje, ampak zbiranje predmetov samih. Tem igram rečemo Gacha igre in močno igrajo na psihološki pojav Zmote potopljenih stroškov (sunk cost falacy) - pojav, ki igralce, ki so že vložili znatno količino denarja ali časa v zbiranje določene serije predmetov/likov silijo k nadaljnjim naložbam, da bi pridobili želeni (in pogosto časovno omejeni) predmet/lik. “Če sem že toliko vložil, potem pa se mi res splača še malo, da lahko dopolnim ta set predmetov.”

Kako se pred problematičnim nakupovanjem v igrah zaščititi?

Določene države po svetu so sistem mikrotransakcij v igrah že resno naslovile. Belgija je na primer Lootboxe leta 2018 jasno definirala kot igre na srečo in jih posledično tudi ustrezno regulirala. Razvijalci so v Belgiji zaradi ukrepov morali izdati posebne verzije njihovih iger, ki teh mehanik niso vsebovale oz. niso omogočale nakupa teh srečk s pravim denarjem.

Tudi na Logoutu vedno bolj opažamo, da igralci videoiger poročajo navdušenost in željo po nakupih znotraj iger. Imamo tudi primere, kjer je v te nakupe bilo dano že tudi več tisoče evrov. Še posebej pri mladih, ki nimajo dobrega občutka kako ravnati z denarjem, je rizičnost, da bodo v igrah zapravili več kot bi si tudi sami želeli, lahko visoka. En od kazalnikov problematičnega kockanja kasneje v življenju je tudi problematično igranje video iger prej.

Strategije za varno igranje:

• Držimo se mentalitete “Brez zapravljanja”: Naj brezplačne igre res ostanejo brezplačne. Dokazano je namreč najbolj ključen prvi nakup. Ko enkrat opravimo prvega, gre verjetnost za naslednjega znatno gor. Zaradi tega razloga igre pogosto ponujajo tudi zelo privlačne ponudbe prvih nakupov. Ko enkrat plačam, bom verjetno plačal tudi drugič.
• Razumevanje koliko predmeti v igri zares stanejo: Preračunam si koliko pravega denarja stane določen kozmetični dodatek. S tem bo bolj jasno ali je vreden mojega denarja ali ne. Za lootboxe je to še toliko bolj pomembno, saj sploh nimamo garancije, da bomo predmet dobili.
• Igrajmo igro, ne igralnih avtomatov: Če že igramo kakšno video igro, ki ima te mehanike, je super, če se raje osredotočimo na sam igralni del igre, ne pa na kockarski. Igre naj ostanejo igre, igralnice pa igralnice, ki mladoletnim niso dostopne. Denar pa potem raje prihranimo za druge radosti stran od zaslona.

*Slike so bile ustvarjene s Gemini