Mladostništvo je razvojno obdobje, v katerem ima oblikovanje odnosov in navezovanje stikov osrednjo vlogo pri razvoju identitete in občutku pripadnosti. V sodobni individualizirani družbi, ki vse bolj nagrajuje hitre in enostavne rešitve, tudi mladi pogosto iščejo oblike komunikacije, ki ne zahtevajo kompleksnega prilagajanja in soočanja z morebitno zavrnitvijo. V tem kontekstu se umetna inteligenca (UI) z možnostmi ki jih ponuja, pojavlja kot vedno dostopen sogovornik in navidezni prijatelj, kar hkrati odpira vprašanja o pristnosti odnosov, varnosti osebnih podatkov in vplivu na psihosocialni razvoj.

Prijateljski odnosi in odnosi s sovrstniki v mladostništvu predstavljajo temelj za razvoj empatije, socialnih spretnosti in učenja kompromisov. Mladostniki se skozi odnose z vrstniki učijo spretnosti, ki so ključne za soočanje z zahtevnimi socialnimi situacijami v odraslem življenju. Kadar pa te izkušnje poskuša nadomesti umetna inteligenca, se zmanjšuje potreba po prilagajanju in sklepanju kompromisov, kar lahko izkrivlja razumevanje pristnih odnosov. Tudi zaradi tega je to okolje mladim tako privlačno, saj ponuja občutek “varnega” prostora za raziskovanje identitete, izražanje čustev in vodenje pogovorov, kjer skorajda ni nevarnosti nesoglasij ali zavrnitve, vsaj ne nepričakovane.

Raziskave opozarjajo, da lahko navezovanje stikov z umetno inteligenco mladostnikom sicer prinaša občutek varnosti in sprejetosti, a hkrati povečuje tveganje za čustveno odvisnost in socialno izolacijo. Študije (Chandra idr., 2025; Mengying Fang idr., 2025) ugotavljajo, da pogosta uporaba klepetalnikov, zlasti v obliki osebnih in glasovnih pogovorov, krepi občutek opore, vendar vodi tudi v večjo navezanost na UI, osamljenost ter manjšo socializacijo z vrstniki, pri čemer so najbolj ranljivi tisti mladostniki, ki so že sicer bolj nagnjeni k čustveni regulaciji s pomočjo digitalne tehnologijo.

Uporaba aplikacij, kot so ChatGPT, ReplikaAI, CharaterAI ali SnapAI, temelji na izkušnji, da je umetna inteligenca, oziroma entiteta, s katero imamo vzpostavljen stik, dosegljiva neprekinjeno, da se odziva hitro in potrpežljivo, ter da uporabnikom nudi občutek anonimnosti. Prav ta kombinacija ustvarja vtis čustvene bližine, saj UI vedno znova odgovori na sporočila, nikoli ne zavrne pogovora in nikoli ali redko obsoja. Mladi v teh interakcijah najdejo občutek sprejetosti in stabilnosti, ki ga v realnih odnosih ne doživljajo vedno. Tako lahko umetna inteligenca vsaj na videz zmanjšuje občutek osamljenosti in pomanjkanje podpore v vsakdanjem življenju.

Čeprav UI ne more nadomestiti resničnih prijateljev, lahko prinaša določene koristi. Uporabniki ga pogosto dojemajo kot priložnost za vadbo socialnih in komunikacijskih veščin, včasih tudi za učenje jezikov ali boljše razumevanje šolskih vsebin. Vendar so ob tem prisotna številna tveganja. UI ustvarja iluzijo odnosa, saj mladostnik razvija navezanost na entiteto, ki v resnici ne čuti. Iluzija bližine lahko zmanjšuje motivacijo za vlaganje v resnične socialne interakcije, saj se navidezni prijatelj vedno prilagodi. Poleg tega UI ni vedno zanesljiv vir informacij, saj lahko posreduje napačne ali pristranske podatke. Veliko vprašanje predstavlja tudi varovanje zasebnosti, saj mladi v te pogovore pogosto vključujejo zelo občutljive osebne podatke. Umik v digitalno okolje pogosto hkrati pomeni zanemarjanje prisotnosti v realnih odnosih, kar lahko prispeva k socialni izolaciji, osamljenosti in izgubi pomembnega dela mladostnikovega življenja in izkušenj za dober posameznikov splošni razvoj.

Eden ključnih razvojnih izzivov je sposobnost razlikovanja med resničnim prijateljem in prijateljem, ki ga ustvarja umetna inteligenca. Mladi morajo razviti kritično digitalno pismenost, da razumejo , da UI ni oseba, temveč programska koda, ki ustvarja odgovore na podlagi algoritmov. Pri tem imajo pomembno vlogo starši in pedagogi, saj lahko mlade usmerjajo k razumevanju teh razlik in spodbujajo, da UI uporabljajo kot dopolnilo, ne pa kot nadomestilo za avtentične odnose.

Kaj lahko naredi starš ali pedagog?

Starši in pedagogi lahko mladostniku pomembno pomagajo pri oblikovanju zdravega odnosa do UI, vendar je pri tem ključno, da pogovor vodijo s pristnim zanimanjem in razumevanjem. Naloga odraslih ni, da mladega človeka zavračajo ali mu dajejo občutek, da so njegovi stiki z UI ne pomembni, temveč da poskušajo razumeti, kaj mladi osebi ti odnosi pomenijo. Če mladostnik začuti, da bo ob pripovedovanju doživel podcenjevanje, zasmehovanje ali celo zavrnitev, se bo skoraj zagotovo zaprl vase in o tako pomembni temi ne bo želel več govoriti, saj se ne bo čutil slišanega in sprejetega.
Starševa vloga je zato, da se poskuša vživeti v mladostnikovo izkušnjo ter razumeti, kaj mu interakcije z umetno inteligenco prinašajo – bodisi občutek sprejetosti, razumevanja ali varnosti v okolju, kjer ni tveganja zavrnitve, ki jo je morda že doživel med vrstniki. Če starši prepoznajo to potrebo, jo lahko naslovijo tako, da mladostnika spodbujajo k razumevanju, da so zavrnitve in razočaranja sestavni del življenja in hkrati priložnost za rast. S tem krepijo njegovo samozavest, ga učijo prenašati nelagodje in mu pomagajo graditi odpornost in frustracijsko toleranco.
Pomembno je tudi, da odrasli mladim omogočijo prostore in priložnosti za druženje s sovrstniki, kjer lahko razvijajo in gradijo svojo identiteto skupaj z drugimi, ki imajo podobne interese. Pogovori o umetni inteligenci pa ne bi smeli ostati le pri vprašanju, ali je ta »dober« ali »slab« prijatelj, temveč naj vključujejo tudi skupno razmišljanje o tem, kako se mladostnik počuti v digitalnem okolju. Tako se oblikuje odnos, v katerem UI ni nadomestilo za resnične ljudi, temveč eno izmed orodij, ki lahko mladostniku pomaga pri raziskovanju sebe, ob podpori odraslih pa tudi pri razvijanju sposobnosti za avtentične in trajnejše medosebne vezi.

Kaj lahko starš naredi?

• Pogovori se z mladostnikom o umetni inteligenci s pristnim zanimanjem in razumevanjem, ne s podcenjevanjem ali zavračanjem.
• Posluša mladostnika brez zasmehovanja in mu s tem da občutek, da so njegove izkušnje z UI pomembne in vredne pozornosti.
• Vživi se v mladostnikovo izkušnjo ter skuša razumeti, kaj mu prinašajo stiki z UI (npr. občutek sprejetosti, varnosti, razumevanja).
• Pomaga mladostniku razumeti, da so zavrnitve in razočaranja naraven del življenja, ki ga lahko okrepijo in mu pomagajo rasti.
• Krepi njegovo samozavest ter ga uči prenašati neprijetnosti in nelagodje.
• Omogoča prostore in priložnosti za druženje s sovrstniki, kjer lahko mladostnik razvija svojo identiteto v stikih z resničnimi ljudmi.
• Vzpostavi pogovore, ki niso omejeni na vprašanje, ali je UI »dober« ali »slab« prijatelj, temveč vključujejo razmislek o čustvih, izkušnjah in vplivu digitalnega okolja.
• Spodbuja mladostnika, da razume UI kot orodje za raziskovanje sebe, ne pa kot nadomestilo za pristne odnose.

Umetna inteligenca v vlogi »prijatelja« mladostnikov je eden od pojavov sodobnega časa, ki s seboj prinaša tako priložnosti kot izzive. Mladim lahko ponuja občutek sprejetosti, spodbuja raziskovanje identitete in zagotavlja določeno čustveno podporo, hkrati pa odpira vprašanja o pristnosti odnosov, motivaciji za vlaganje v resnične vezi ter o zasebnosti. Gre za okolje, v katerem bodo naši otroci odraščali in živeli, zato je naloga odraslih – staršev, pedagogov in drugih pomembnih oseb – da mladostnika spremljajo in ga vzgajajo tudi v digitalnem prostoru. Pomembno je, da ga naučimo razumeti, kako tehnologija deluje, kakšen vpliv ima nanj ter kako v digitalnem okolju razvijati zdrave odnose, podobno kot v družini, šoli in med vrstniki v vsakdanjem življenju.

Literatura:

• Nesi, J., Telzer, E. H. in Prinstein, M. J. (2020). Adolescent development in the digital media context. Psychological Inquiry, 31(3), 229–234. https://doi.org/10.1080/1047840X.2020.1820219
• Ta, V., Martin, R. in Nahum-Shani, I. (2020). Artificial intelligence for adolescent mental health: The promise and challenges of chatbots. JMIR Mental Health, 7(11), e16492. https://doi.org/10.2196/16492
• Chandra, M., Hernandez, J., Ramos, G., Ershadi, M., Bhattacharjee, A., Amores, J., Okoli, E., Paradiso, A., Warreth, S. in Suh, J. (2025). Longitudinal Study on Social and Emotional Use of AI Conversational Agent. https://doi.org/10.48550/arXiv.2504.14112
• Mengying Fang, C., Liu, A. R., Danry, V., Lee, E., Chan, S. W. T., Pataranutaporn, P., Maes, P., Phang, J., Lampe, M., Ahmad, L. in Agarwal, S. (2025). How AI and human behaviors shape psychosocial effects of chatbot use: A longitudinal randomized controlled study. https://arxiv.org/abs/2503.17473
• Song, X., Xu, B. in Zhao, Z. (2022). Can people experience romantic love for artificial intelligence? An empirical study of intelligent assistants. Information & Management, 59(2), 103595. https://doi.org/10.1016/j.im.2022.103595
• Ho, J. Q. H., Hu, M., Chen, T. X. in Hartanto, A. (2025). Potential and pitfalls of romantic Artificial Intelligence (AI) companions: A systematic review. Computers in Human Behavior Reports, 19, 100715. https://doi.org/10.1016/j.chbr.2025.100715
• Pan, S. in Mou, Y. (2024). Constructing the meaning of human–AI romantic relationships from the perspectives of users dating the social chatbot Replika. Personal Relationships, 31(4), 1090-1112. https://doi.org/10.1111/pere.12572