Orodja umetne inteligence (UI) se selijo iz pogovornih oken brskalnika v fizične otroške igrače. Plišaste igrače, ki so do sedaj bile vir simbolne igre, so postale sogovorniki, ki se lahko odzivajo na čustvene potrebe otrok in odgovarjajo na njihova vprašanja. Kakšna tveganja pa tovrstna novodobne igrače prinašajo v otroške sobe?
Igrače z UI so fizični predmeti z vgrajeno strojno opremo, ki omogoča, da se igrače preko interneta poslužijo UI orodij. Interakcija z njimi poteka preko mikrofona in zvočnika (včasih tudi zaslona), svoje odgovore pa generirajo preko povezave s spletom. Igrače, ki se pogovarja z otrokom uporabljajo načine, ki igračo k otroku čustveno navežejo. Primeri kako UI igrače to izvedejo:
- prepoznavajo glas in govor otroka ter uporabljajo njegovo ime,
- so vedno na voljo, kadar otrok želi komunicirati,
- analizirajo otrokove odzive in na podlagi njih prilagodijo svoje odgovore,
- se učijo iz preteklih interakcij in podajo občutek, da otroka poznajo,
- prilagajajo vsebino glede na starost ali znanje otroka,
- in komunicirajo na bolj naraven, “pogovoren” način.
Tovrsten stik pripelje do čustvenega zanašanja, kjer otroci svoje potrebe zadovoljujejo v interakciji z igračo in manj s svojo družabno okolico. Ker so UI roboti narejeni, da se z uporabniki strinjajo in so zanje vedno na voljo, se človeški stiki posledično zdijo nepotrebno težji. Interakcija z UI orodji daje otroku nerealna pričakovanja do interakcij z ljudmi. Tveganj uporabe UI igrač je več.
Ločevanje med osebami in UI roboti
Otroci pod 5. letom starosti ne ločijo interakcije med človek od interakcije z UI robotom. To lahko pripelje do tega, da je UI robot s strani otroka dojet kot bitje, ki je živo in ima čustva. Učenje interakcij in komunikacije je ključno v tej razvojni fazi in vključitev UI robota lahko povzroči veliko zmede pri vzpostavljanju notranjega razumevanja odnosov, njihovega formiranja in splošne resničnosti.
UI ne more nadomestiti odnosov
Odnosi so kompleksna kombinacija verbalnega in neverbalnega govora, kot tudi konteksta in čustev, ki se v odnosih formirajo. Za vzpostavitev kvalitetnega odnosa potrebujemo očesni stik, objeme, vonj, mimiko obraza, dotik, geste… Komunikacija, kjer zgolj govorimo z neživim predmetom otroka ne nauči kompleksnosti navigacije odnosov s soljudmi. Odnosov, kjer se soočamo tudi s konflikti, nestrinjanji in nelagodjem, kateri so ključni za razvoj veščin reševanja problemov, kritičnega mišljenja, vztrajnosti in čustvene regulacije.

Varnostna in vsebinska tveganja
UI igrače so povezane na splet in beležijo odgovore otroka. Da lahko dajejo odgovore, ki bodo otroku najbolj všeč, o otroku v ozadju naredijo tudi njegov profil: koliko je star, kaj mu je všeč, kje živi, kakšna je struktura njegove družine itd. Nekatere igrače imajo tudi kamero. Te podatke podjetja shranjujejo in so posledično ranljiva za vdore. Določeno večje podjetje za UI igrače je že doživelo tovrsten vdor v svoj sistem, kjer je storilec dobil vpogled v vse opravljene pogovore z otroci, njihove podatke, imena, rojstne dneve, lokacije, tudi možnost vnosa svojih odgovorov na otrokova vprašanja.
Podjetja tudi slabo zagotavljajo vsebinske varovalke. Z minimalno truda se lahko preko UI igrač hitro dostopa tudi do spolnih vsebin ali celo vsebin samopoškodovanja. Filtri in varovala, ki bi tovrstne pogovore naj zaustavili, delujejo neučinkovito.
Tehnološki aspekt in plačevanje
UI igrače so podvržene tudi tehničnim napakam. Igrača, ki je mesece poznala ime in interese otroka, je zaradi hrošča v delovanju sedaj vse pozabila. Otrok, ki je čustveno navezan na tovrstno igračo, bo ta hrošč lahko dojel kot konec sebi drage osebe. Ob tem nekatere UI igrače delujejo po sistemu mesečne naročnine. Ko bo otrok na rabo enkrat navezan, bo družina primorana naročnino plačevati dalje, drugače otrok izgubi “prijatelja”. Raziskava spletne strani Common Sense Media je pokazala, da že 9% najstnikov UI robote uporablja kot prijatelje ali najboljše prijatelje. 8% tudi kot romantične partnerje ali za namene flirtanja.
Vnos UI igrač je v trenutnem nereguliranem trgu UI pogovornih robotov in še nepoznanih dolgotrajnih posledicah izjemno tvegan. Nanj gledamo enako kot na vnos pametnega telefona, torej digitalne naprave. Kot tak se za otroke pod 13 letom starosti ne priporoča in tudi v kasnejših letih zahteva vključenost staršev ter pogovor o rabi. UI pogovorni roboti se ne vključujejo samo v igrače, ampak tudi v družbena omrežja in vsakodnevne aplikacije.

Opozorilni znaki, da je raba UI igrače postala tvegana:
- UI igrača je dojeta kot najboljši prijatelj
- Otrok je opustil pretekle interese in igrače v zameno za UI igračo
- Neupoštevanje omejitev, ki smo jih določili za rabo UI igrače
- Otrok UI igračo uporablja kot primarni vir pomiritve
- Otrok pričakuje enako mero strinjanja od soljudi, kot od igrače
- Občutno nelagodje, kadar je otrok od igrače ločen
Viri
https://josephthacker.com/hacking/2026/01/29/bondu-smart-toy-vulnerability.html
https://www.commonsensemedia.org/ai-ratings/ai-toys
https://www.commonsensemedia.org/sites/default/files/research/report/talk-trust-and-trade-offs_2025_web.pdf