Ne nujno. Ko vklopite telefon, vklopite napravo, ki je…je… Opala, a sem se spet izgubil v videu? Tokrat gradijo nekakšne bazene v džungli. Zanimivo. Kaj sem že govoril? Aha! Ko vklopite telefon, vklopite napravo, ki je narejena, da vas pri uporabi zadrži tem dlje.

Ekonomija pozornosti

O ekonomiji pozornosti smo že pisali. V osnovi gre za to, da so najuspešnejše platforme na svetu – Facebook, Instagram, TikTok, YouTube... – danes »brezplačne«. Brezplačna e-pošta, brezplačni videi, brezplačna sporočila. A kadar je tolikšen del storitve brezplačen, se hitro spomnimo starega reka »Če za produkt ne plačaš, si produkt ti.«

V digitalni dobi je najdragocenejša surovina postala človeška pozornost. Platforme ne prodajajo več samih aplikacij, ampak prodajajo dostop do našega časa. Namreč, več ur, kot preživimo na njih, več oglasov nam te lahko prikažejo, več podatkov od nas zberejo in posledično več zaslužijo. V ta namen pa platforme v svoje aplikacije vključijo tem več mehanizmov, ki nas spodbujajo, da telefon težje in težje odložimo.

Mobilne aplikacije - Popolni labirint s popolnimi pastmi

Nič, kar vidite na svojem zaslonu, ni tam po naključju. Vse je skrbno načrtovano, da ugrabi in zadrži vašo pozornost. Poglejmo par najbolj pogostih načinov kako aplikacije zagotovijo, da na njih preživimo več časa kot bi si želeli.

Neskončno drsenje (Infinite Scroll)

Danes imajo že vsa večja družbena omrežja možnost gledanja kratkih videoposnetkov. Gledanje teh “clipov” je kot kosilo brez premora. Predstavljajte si krožnik, ki se cel čas samodejno polni, vmes pa je vaš želodec vedno lačen. Še več, četudi ste siti, tega sploh ne opazite, ker vas na krožniku že čaka nova zanimiva jed.
Enako je z vsebinami na družbenih omrežjih. S tem, ko so odstranili »dno strani«, so platforme odstranile ključni trenutek za premor in zavestno odločitev: »Ali želim nadaljevati?« Vsak podrsljaj je namreč nova priložnost, da dobim nekaj dobrega.

“Enkrat sem preskoral do konca TikToka, potem pa ugotovil, da se je vmes wifi izklopil.” - Udeleženec na delavnicah

Spremenljivo nagrajevanje in dopamin

Gib »povleci za osvežitev« (pull-to-refresh) je kot poteg ročice na igralnem avtomatu. Nikoli ne veste, kaj boste dobili. Včasih nič, včasih pa strašljiv video o geopolitičnem dogajanju ali smešen video standup komika. Ta nepredvidljivost sproža je našim možganom všeč, saj je za vsakim potegom lahko nagrada. A sistem je vseeno dovolj dobro zgrajen, da te nagrade podaja postopno, drugače bi hitro postale dolgočasne. Na enak način se razvije tudi zasvojenost z igrami na srečo.

“Denar izgubijo samo tisti, ki niso dovolj vztrajni. En vedno zadane, zakaj ne bi jaz?” - Mlad obiskovalec spletnih stavnic

FOMO in minljiva vsebina

Strah pred zamujanjem (FOMO) je močna tesnoba, da se nekje drugje dogaja nekaj vznemirljivega, mi pa nismo del tega. Platforme ta strah izkoriščajo z mehanizmi, kot so »Zgodbe« (Stories), ki izginejo po 24 urah. Tovrstne mehanizme rade uporabljajo strani za spletni nakup, kjer ob izdelku vidimo odštevalnik časa. Kupi zdaj in kupil boš kasneje. Kaj še čakaš?
Ta umetna nujnost nas sili, da aplikacije preverjamo kompulzivno, večkrat na dan. Če nisem dosegljiv in priklopljen, potem zamujam. Če zamudim, ne bom v stiku in bom pozabljen.

“Kaj pa, če me kdo ponoči nujno rabi, seveda moram biti dosegljiva” - 14 letna punca na uvodnem srečanju

Igrifikacija

Platforme uporabljajo elemente iz videoiger, da nas motivirajo za vsakodnevno uporabo. Najboljši primer so »ogenjčki« (streaks) na Snapchatu, ki štejejo, koliko zaporednih dni si s prijateljem izmenjujeta sporočila. Tem več dni, vem večja je številka.
Ta številka pa potem deluje kot virtualni ljubljenček, ki ga je treba vsak dan »nahraniti« s sporočilom, da ne »umre«. Pritisk, da ohraniš niz pri življenju, postane socialna obveza, ki te sili v uporabo aplikacije tudi takrat, ko nimaš ničesar za povedati. Prekinitev niza občutimo kot osebni neuspeh ali izgubo v igri.

“Nisva več prijateljici. Že pol leta sva skregani, ampak ogenjčke si še pa vedno pošiljava.” - Osnovnošolka na delavnicah

Moč rdečih obvestil

Spet gledam to rdečo pikico, ki kriči name, da imam neodprto sporočilo. Včasih je zraven še številka vseh mojih neprebranih e-sporočil. Kričeča rdeča barva teh obvestilnih pikic ni naključje, saj ravno rdeča v nas zbuja največji občutek nujnosti. Zelo težko se upremo, da ne bi klikali nanje, ko jih srečamo v aplikacijah.

Kako prevzeti nadzor in zmanjšati čas na telefonu?

Ko smo enkrat ujeti v neskončno podrsavanje, se iz njega težko izmaknemo. Tej pasti se najlažje izognemo tako, da vanjo niti ne stopimo. Par nasvetov kako se izognemu temu, da se ujamemo v digitalni labirint:

• Najlažje je nehati, če sploh ne začneš. Izklopimo si obvestila za aplikacije, ki vzamejo največ tega časa, da zmanjšajo možnost, da jih odpremo.
• Črna-bela je nova rdeča. Vizualne pasti obvestil lahko onemogočimo s tem, da si telefon damo na črno-bel zaslon.
• YOMO je nov FOMO. Pri sebi sprejmemo, da je okej, da kdaj kaj zamudimo in da smo kdaj tudi nedosegljivi. Še posebej ponoči si omogočimo nemoten spanec s tem, da telefon ugasnemo, ga damo na letalski ali “Ne moti” način.
• Pogasim ogenjčke. Pri sebi smo pozorni na to ali nam je neka digitalna aktivnost sploh všeč. Zbiranje ogenjčkov je lahko na primer na čase naporno, nadležno in v osnovi nezabavno. Kadar pri sebi zazanam, da aktivnost počnem bolj iz občutka nuje, kot pa dejanske želje, z aktivnostjo preneham.