Boni, domske, predavanja in vaje kolokviji, izpitno, seminarske, akademskih 15, nedeljske večerne vožnje z vlakom, spakirana hrana od doma, cramming v knjižnicah … ah, lepote študentskega življenja.

V obdobju prehoda v odraslost se še utrjujejo samoregulacija, navade, identiteta in načini soočanja s stresom. Digitalna okolja so v tem času posebej privlačna, ker ponujajo hitro razbremenitev, takojšnje nagrade in občutek nadzora – brez čakanja in brez tveganja.

“Samo še en del, pol grem pa res spat” - svoboda in selitev

Veliko mladih se prvič (začasno) odseli od doma ravno v času študija. Domača pravila naenkrat ne veljajo več in po novem si sam odgovoren za postavljanje mej. Nihče ne nadzoruje, kdaj greš spat in se zbujaš, kje in kaj boš jedel, kako pospravljeno sobo imaš in kdaj se lotiš učenja. Izveš, da predavanja na faksu niso obvezna in da lahko kdaj kaj preskočiš, da obstaja več rokov za opravljanje izpita, da obstaja absolventsko leto - in naenkrat imaš veliko prostega časa, ki ga lahko porabiš čisto po svoje. Hitro se zgodi, da se ta čas izkoristiš za igranje videoiger, gledanje serij in filmov, drsenje po vsebini na družbenih omrežjih ipd. Če se pri tem znamo ustaviti, omejiti in zagotoviti, da imamo dovolj časa, volje in motivacije za vsebine v fizičnem svetu, je vse okej. Žal pa je te meje samemu sebi težko postaviti dovolj zgodaj, da se ne pokažejo negativne posledice.

“Ok bom na fonu poiskala nek study hack.” - študijske obveznosti in delo na računalniku

Študij v zadnjih desetletjih, še posebej pa s pandemijo, v veliki meri preselil v digitalno okolje - sporočanje preko emaila, srečanja na Zoomu ali Teamsih, pripravljanje predstavitve v Canvi, pisanje seminarske v Docsih, nalaganje gradiv v spletno učilnico, prijavljanje na izpite, preverjanje rezultatov, iskanje člankov in druge literature na spletu, razlage v videoposnetkih, uporaba umetne inteligence za študijske namene … Študent tako že za namene opravljanja študijskih obveznosti kar nekaj časa preživi na telefonu in računalniku. Učenje, komunikacija in organizacija potekajo na istih napravah kot zabava, kar briše meje in olajša zdrs v prekomerno uporabo.

“Vse je okej, bom se pač danes odjavil od izpita.” - zabave in neprespanost

Party na party, porušen bioritem. Neredni urniki in nočno učenje ali zabavanje do jutra povečajo dovzetnost za nočno brskanje, dopaminske zanke in kronično pomanjkanje spanja. Včasih se zamenjata dan in noč, najpogosteje pa gre samo za splošno utrujenost in zaspanost. To potem pomeni razdražljivost, nepotrebne konflikte v odnosih, hkrati pa željo po hitrih nagradah in izbiro manj zdravih navad. Večja verjetnost je, da bomo namesto učenja, čiščenja ali treninga izbrali bedrotting in junkfood.

“Samo en dober trade rabim, pa bo vse drugače.” - finančna stiska

Čeprav štipendije, študentski popusti in ugodnosti, študentsko delo in različne oblike finančne pomoči pomagajo, marsikoga od iskanja pomoči odvrača ravno finančni vidik. Pri sebi morda že opažaš znake, da vse ni ravno okej, a pomiliš le na možnost samoplačljive psihoterapije, ki je zate trenutno čisto nerealistična. Rešitev? Iščeš nasvete na družbenih omrežjih ali pa samo čakaš, da bo dovolj hudo, da bo pomoč res nujna.
Ali pa gre za drugačno situacijo - načeloma se počutiš dobro, a si res želiš pridobiti nekaj več dohodka za bolj udobno življenje. Študentska leta so tudi leta impulzivnosti in zgodi se, da te mika ideja o hitrem, enostavnem zaslužku. To ponujajo razne oblike stav, iger na srečo, trgovanja s kriptovalutami in plačljivih pornografskih storitev (npr. OnlyFans), ki hitro uidejo izpod nadzora.

“Meni se ne da, dajmo se raje kar poklicat.” - identiteta, odnosi in digitalno okolje

V študentskih letih spoznavamo nove ljudi, si ustvarimo nove prijateljske kroge, sklepamo romantična razmerja ter utrjujemo, kdo sploh smo. Iščemo, kam spadamo in komu pripadamo. V razcvetu družbenih omrežij in aplikacij za zmenke, pa tudi rastjo spletnih skupnosti, se je velik del teh interakcij in iskanja prestavil na splet. Morda se stik naveže v živo, a običajno se vsaj delno nadaljuje s pogovori online, z deljenjem memov in reelsov, pošiljanjem dnevnih updates … Včasih pa je že za prvi stik potrebno digitalno okolje, saj v lastnem fizičnem okolju ne najdemo ljudi, s katerimi bi se želeli zbližati. Digitalno okolje je tako po eni strani zavetje, kjer najdemo bližino, po drugi strani pa vir primerjanja - kaj drugi dosegajo pri moji starosti, kako izgledajo, kaj počnejo - ki močno vpliva na samopodobo. Ker družbena omrežja uporabljajo vsi, se pojavlja FOMO, ki krepi kompulzivno preverjanje in stalno prisotnost na napravah.

“Rabim pavzo od vsega, grem malo skrolat.” - vsakdanji stresorji

Življenje študenta je ponavadi pestro in dinamično - veliko je dogajanja, sprememb, pričakovanj in občutka, da se nahajaš “nekje vmes”. Morda imaš občutek, da moraš preizkusiti vse, da ves čas nekaj zamujaš, da ni dovolj časa. Ali pa niti ne veš točno, kaj naj bi počel, dosegal, si želel. Ob vsem tem spraševanju, pa zdaj (verjetno bolj kot prej) skrbiš za gospodinjstvo, svojo prehrano, razpolagaš s časom, financami, obveznostmi in iskanjem ravnotežja. In slej ko prej naletiš na ovire, zaplete in težave. Postopoma se začnejo nabirati, ti pa nimaš načinov, kako se spoprijemati z novimi viri stresa. Ko se vse zdi slabo, naporno ali celo nerešljivo, je marsikomu telefon ali računalnik vir umika, razbremenitve in miselnega odklopa. Distrakcija, ki ti vsaj za kratek čas pomaga odmisliti, koliko posode je za pomiti, perila za oprati, kako blizu je tisti izpit, ki ga večina pade, kako dolgo ti šef že ni nakazal plačila za študentsko delo in kako osamljenega se v bistvu počutiš. Za razliko od poznejše odraslosti, kjer so možgani, še posebej center za kontrolo impulzov oz. inhibicijo, dokončno razviti, se je mlademu odraslemu težje upreti skušnjavam bega pred zaslon.

Zgoraj zapisano ne pomeni, da imajo vsi študenti avtomatsko težave s prekomerno uporabo digitalnih naprav ali da je zasvojenost neizogibna. Gre le za povzetek okoliščin, ki niso najbolj prijazne za ohranjanje uporabe uravnotežene.

“Kako vem, da sem primeren za svetovanje?”

Za svetovanje je primeren kdorkoli, ki se počuti digitalno preobremenjenega, dodajamo pa nekaj kriterijev problematične rabe:

• oslabljen nadzor nad uporabo (npr. prenehanje, pogostost, trajanje, okoliščine);
• prioritiziranje uporabe na način, da škodi drugim področjem (npr. hobijem, druženjem v živo);
• nadaljevanje ali stopnjevanje uporabe kljub prepoznanim težavam;
• uporaba povzroča stisko, slabo razpoloženje, konflikte v odnosih, obup;
• pomanjkanje volje in motivacije, apatija;
• odsotnost iz šole, službe, težavno opravljanje obveznosti;
• neprespanost, utrujenost;
• opuščanje interesnih dejavnosti;
• slaba skrb zase (npr. higiena, gibanje);
• umikanje iz socialnih situacij, zapiranje vase;
• hudo nelagodje ob dolgčasu in nedostopnosti naprave ali interneta;
• prikrivanje in laganje glede uporabe …

Študentje so običajno odlični kandidati za svetovanje, saj imaš precej prilagodljiv urnik in ti ena ura svetovanja na teden ne pomeni hudega logističnega zalogaja in obremenitve. Si že dovolj zrel za samoopazovanje, spoznavanje samega sebe in refleksijo, hkrati pa tvoje navade še niso tako zelo utrjene, kot so pri starejši odrasli osebi. Kot študent imaš veliko možnosti za cenovno dostopne oblike gibanja, druženja, učenja novih veščin, preizkus interesnih dejavnosti in nasploh zdrav življenjski slog. Z vzpostavljanjem dobrih navad v tem obdobju si omogočiš lažji prehod v odraslost in manj stresa pri nalogah, ki te čakajo kasneje v življenju.

“Saj s(m)o itak vsi preveč na digitalnih napravah. Zakaj bi jaz nekaj spreminjal?”

Problematična uporaba digitalnih naprav je povezana z mnogo negativnimi posledicami, med drugim:

• oslabljeno pozornostjo, spominom, miselno fleksibilnostjo;
• težavami na področju anksioznosti in depresivnosti;
• slabim razpoloženjem, razdražljivostjo, vzkipljivostjo;
• konflikti v odnosih, težavami z navezovanjem novih stikov;
• motnjami spanja, težavami z uspavanjem;
• telesno bolečino (glavobol, bolečine v vratu, sklepih), slabo kondicijo in odpornostjo;
• finančnimi težavami;
• nižjim zaupanjem v lastne sposobnosti, slabo samopodobo;
• soodvisnostjo od drugih;
• nižji akademskim uspehom;
• večja verjetnost za razvoj drugih zasvojenosti ali odvisnosti;
• protizakonitimi dejanji …

Ne gre le za quirk, ampak lahko predstavlja resno težavo, ki ogrozi tvojo prihodnost. Če si se v katerem delu prepoznal, je to dovolj dober razlog, da prideš na zaupen brezplačen pogovor. Ni test, ni diagnoza, ni pridiga – samo skupaj pogledamo, kaj se dogaja in kaj bi ti dejansko pomagalo.

Ne gre samo za telefon - teme, s katerimi se ukvarjamo na Logoutu:

• Digitalne zasvojenosti: videoigre, družbena omrežja, spletna spolnost in pornografija, spletne igre na srečo, spletno nakupovanje …
• Uravnotežena uporaba digitalnih naprav
• Spletno nasilje
• Umetna inteligenca
• Digitalne vsebine in šport
• Digitalne vsebine in kariera
• Digitalni odnosi

Če si se v zapisu našel, te vabimo, da stopiš v stik z nami in si dovoliš pomagati k boljšemu življenju. Prav tako pa lahko informacije predaš osebi, za katero si sam zaskrbljen. Ni ti treba čakati, da postane “dovolj hudo”. Kaj te čaka na uvodnem srečanju pa lahko prebereš tukaj.