Logout week, 10. sezona

21 najstnikov, 6 dni, 5 mentorjev, 3 prostovoljci, 0 minut časa na zaslonu.

1. Epizoda - Hiša na Pohorju

“Reci mi, da še ni čas,” z rotečimi očmi prosi veteran Logout tabora. “Čas je,” strogo izjavi mentor in neizprosno pobere telefone, slušalke, e-bralnike ter rezervne telefone skupini 21 najstnikov na vlaku iz Ljubljane do Maribora. V vreči nedotaknjeni ostanejo od ponedeljka do sobote. Po nekaj minutah nerodne tišine se razvijejo pogovori o marsikateri temi, vzpostavijo se prva nova poznanstva, najdejo prve podobnosti med mladostniki.

“Kako dolgo še?” Bližamo se postaji Maribor, kjer nas pričaka avtobus, s katerim se povzpnemo na hribovito Hočko Pohorje do zdaj že dobro znanega Dominikovega doma. “Skos hočem pogledat na telefon, pa ga nimam v roki!” Pričnejo se kazati prvi abstinenčni simptomi…

… na katere udeleženci ob pestrem programu dogajanja hitro pozabijo. Delitev v sobe, dodeljevanje dežurstev, igre za spoznavanje, usklajevanje pričakovanj, polno novih imen in še in še. Nič čudnega, da se po večerji že prvi dan enostavno oblikujejo skupine za različne večerne aktivnosti - Enko, Catan, Princeske, Side effects, namizni nogomet.

2. Epizoda - Eksplozija v laboratoriju

“Kaj?? Ne zbujamo se ob 10.00??” Šok ob vzpostavitvi normalnega dnevnega ritma preplavi mladostnike. In sledi še ena groza - zjutraj se celih 15 minut rahlo razgibavamo in raztezamo! Nehumani pogoji se malce izboljšajo, ko lačne trebuščke pričaka obilen zajtrk - jajca, paštete, kosmiči, jogurt, kruh, mesnine, sir … samopostrežno kot v hotelu.

Z napolnjenimi baterijami in umitimi zobki se prvič srečamo na jutranjem hotspotu - aktivnosti, kjer se pogovarjamo o našem počutju, pravilih ter možnostih izboljšave. Sledijo igre, s katerimi utrdimo znanje imen in osnovnih lastnosti naših soudeležencev, vsak pa predstavi tudi samega sebe z “wanted” posterjem, ki si jih lahko ogledujemo do konca tabora. “A je okej, če te kličem Nikola?” se na vljuden način oblikujejo prvi vzdevki in prijateljski odnosi.

Kasneje so pogovori tekli drugače. “Ok, jaz bom torej šel ravno, spustil eno sobo in potem takoj na levo? Tam potem na tleh najdem …?” Tako so namreč mladostniki pripravljali naslednjega kandidata za igro, v kateri se bo podal v strupen laboratorij, da reši poškodovance v popoldanski aktivnosti. Plin je namreč tako škodljiv za oči, da morajo pogumni borci nositi prevezo in tipati okrog sebe. Če znotraj laboratorija dihajo več kot 60 sekund, se pridružijo ostalim zastrupljencem … Dolga reševalna akcija se je končala z zmago dopoldanske ekipe, za kar je zaslužno dobro timsko delo.

3. Epizoda - Odnosna solata

“Danes sem pa že boljše spal.” Počasi se ustaljujemo… “Si lahko sama naredim jajce na oko?” … in mladostniki postopoma začnejo komunicirati ter živeti bolj samostojno. Pravi trenutek za pogovorno delavnico o elementih zdravega odnosa, rdeče- in zelenozastavčnih početjih med prijatelji in partnerji, komunikacijskih stilih in podobno, kjer udeleženci iskreno delijo prijetne in neprijetne izkušnje iz svojega življenja.

Po kosilu nas čaka delo po manjših skupinah - oblikovanje celostne grafične podobe tabora. Udeleženci ustvarjajo ime, lik in zgodbo, ki predstavljajo njihovo skupino, slogan in logotip tabora, nato pa glasujejo za zmagovalca.

Večer pa zaznamuje strateška igra vlog z imenom volkodlak. “Če je ona lovec in zaljubljenka, lahko ubijemo njo, da umre njen volkodlak zaljubljenec in potem še ustreli drugega volkodlaka!” So uspeli ubraniti vas pred krvoločnimi pošastmi?

4. Epizoda - V iskanju Janka in Metke

Četrtek je še posebej razgiban - mladi gredo po jutranji rutini na krajši pohod do razgledne točke zadnje postaje mariborske gondole, kjer prečistijo svoja pljuča in se na kratko srečajo s civilizacijo, nato pa se pripravijo na poslastico tabora, tradicionalni escape run.

Gre za orientacijski sprehod, ki vsebuje uganke, namige in žive like ter sledi zgodbi, ki jo udeleženci sproti odkrivajo.

Letos so se podali na pustolovščino iskanja Janka in Metke, kamor ju je poslal njun (malce nazadnjaški) oče. Pri spečem kralju Matjažu so zlagali pesmi in iskali magične predmete, pri mami (ki se je zatekla v gozd za alternativni način življenja) dokazali iskrenost svojega srca, pri navihani veverički pa ugibali pravo plesno kombinacijo.

“Nee, ni šans, ne bo jim uspelo.” Tole je zadnja uganka, ki razkrije, kateri od pravljičnih otrok je uročen. Pravilno jo je razvozlala le ena ekipa. Pa ti, bralec_ka, ti uspe?

“Lahko midve spečeva palačinke?” samoiniciativno pomoč ponudita udeleženki, ki jima kuharja z nasmeškom pokažeta goro sveže pečenih palačink. Jasno je, da udeleženci tabora ne le sobivajo, ampak začenjajo živeti kot skupnost.

Kljub fizičnim obremenitvam dneva se v osvežilnem poletnem večeru končno aktivirajo igrišča okrog Dominikovega doma. Še posebej zaživi odbojkarsko, ki na svojem vrhuncu gosti kar 14 igralcev. “Daj pridi zraven! -Če pa ne znam… -Saj vseeno, igramo se, pridi.” Priča smo redkemu prizoru - vsi mladostniki v naravi in v gibanju, prostovoljno.

5. Epizoda - Človeška platna

Zadnji polni dan namesto klasičnega razgibavanja začnemo s priljubljeno odbojko. “Če septembra ne začneš trenirat, ti zamerim.” in “Da ne znaš igrati odbojke si rekla, da bi nas zmedla?” so spodbude za nadaljevanje športnega udejstvovanja tudi po taboru.

Po zajtrku se mladostniki pomerijo v skupinskem kvizu. Kategorije brainrot, NPZ, Minecraft in druge poskrbijo za salve smeha, izzivi na koncu tematskih krogov pa za bučno navijanje. Je kozarec zdržal še eno kapljico?

Popoldne nastopi ustvarjalna delavnica, kjer najstniki pletejo zapestnice, rišejo tatuje s kano, barvajo mandale, oblikujejo plakate svoje vizije za življenje, drug drugemu krasijo Logout majice in obuvala, si lakirajo nohte… Med ustvarjanjem lahko slišimo spontane lekcije z markantnimi izjavami, kot npr.: “S punco se moraš pogovarjat,” in navduševanje nad skritimi ustvarjalnimi talenti - “Če bi vsak dan objavil eno svojo risbico, bi temu profilu takoj sledil.”

Zadnji večer se poslovimo z množično odbojko, košarko, frizbijem, ljubezenskimi podvigi, opazovanjem zvezd - vse v toplem soju tabornega ognja. “Ajde, maš to!” je verjetno najpogosteje izrečena poved tabora.

6. Epizoda - Konec tabora, začetek odnosov

“Naučil sem se, da lahko kakam brez telefona,” je izjava, ki nasmeji celo sobo pri evalvacijski aktivnosti. Pogovarjamo se o tem, kaj nam je bilo všeč, kaj bi spremenili in kaj bomo od tabora odnesli. Na obrazih so nasmeški, na majicah podpisi, v dnevniku novi kontakti. “Tvoj podpis mi še manjka! -Okej, ampak mi moraš dat svoj snap.”

Spakiramo, skupinsko očistimo in pospravimo Dominikov dom. Čeprav gre za načeloma neprijetno nalogo, jo udeleženci opravijo hitro in dobre volje. V pravi družbi je vse lažje.

Nekateri mladostniki prihoda staršev med uživanjem v sladoledu in krogu novih prijateljev sploh ne opazijo. Telefoni pozabljeni ležijo v vreči na stopnicah. Ujamemo rosne oči, tesne objeme in obljube o ponovnem snidenju. Uspešno se zaključi še ena sezona Logout week.