Parasocialni odnos je dolgotrajen in enostranski odnos z likom ali medijsko osebnostjo. Do osebnosti na drugi strani lahko čutimo navezanost ali ljubezen. Takšni odnosi so pogosti, ker so varni - do zvezdnika ne rabim pristopiti in tvegati osramočenja - lahko ga imam rad na daljavo.

V medijih v zadnjem letu pogosto beremo o nevarnih posledicah parasocialnih odnosov, ki jih mladi razvijajo s pogovornimi roboti (starši so vložili tožbo proti platformi družabnikov ustvarjenih s pomočjo umetne inteligence (t.i. AI companions) zaradi vplivov na njihovega sina). V nedavni raziskavi Common Sense Media s 1060 ameriškimi najstniki jih je 52% poročalo o redni uporabi t.i. AI companions.

A sami parasocialni odnosi niso novost. V 50ih letih prejšnjega stoletja so televizijske oddaje začele konkurirati sicer popularnim radijskim oddajam. Da bi obdržali poslušalce so pisci radijske telenovele The Archer na BBCju enega od priljubljenih likov - Grace Archer - ubili, za kar se da velik dramatičen učinek. 22. Septembra 1955, ko je bila oddaja na sporedu je BBC Birmingham dobival toliko rož in voščil sočutja za Grace, da so morali uradno prositi poslušalce naj prenehajo s pošiljanjem.

Leta 1966 je Joseph Weizenbaum z MIT razvil prvi pogovorni robot ELIZA, ki je deloval kot terapevt.

Čeprav so uporabniki vedeli, da na drugi strani ni bilo osebe ampak računalniški program, so mnogi z botom navezali čustvene odnose. Prva, ki se je z Elizo poskušala pogovarjati je bila Josephova tajnica, ki je po 3 izmenjanih sporočilih Josepha prosila, da zapusti prostor, ker je želela zasebnost. Ko je Joseph videl to čustveno navezanost je terminal nadaljnje razvijanje tega bota in postal radikalni nasprotnik umetne inteligence.

V 2000ih so porasli vlogi - dobili smo vpogled v življenje medijskih osebnosti in njihovo konstantno in intimno prisotnost v naših življenjih. Za parasocialni odnos je to pomembna nova stopnja intimnosti, saj televizijske in radijske like vidimo le takrat, ko je oddaja na sporedu, vlogerje pa lahko spremljamo vsakodnevno in kadar si želimo. Ustvarimo si lahko iluzijo, da si z njimi delimo izkušnje: “Ko streamer igra igro, jo igram tudi jaz hkrati in imam občutek, kot da bi igral s prijatelji”. Vidimo tudi njihova zasebna življenja - morda celo bolje vemo, kaj se jim dogaja, kot našim prijateljem. Ta stopnja bližine je za nekatere pomenila razvoj odvisnosti - zanašanja na vlogerjevo prisotnost v mojem dnevu. Primer je vlogerka iJustine, ki je bila zelo popularna v prejšnjem desetletju in so jo mnogi imenovali “internetna sestra”.

O svojem celebrity crushu ne fantaziram več, z njim se pogovarjam

Novi in vse bolj pogosti tipi parasocialnih odnosov danes so odnosi s pogovornimi roboti, ki ponujajo občutek intimnosti in varnosti (npr. “S svojim botom se pogovarjam vsakič preden pišemo test - razume zakaj sem živčna, medtem ko mi starši samo nabijajo, da naj ne kompliciram”), ponujajo raziskovanje identitete in fantazij (“V enem chatu sem badass bojevnica medtem ko sem v drugem najlepša punca na svetu in flirtam z mojim ultimate crushom”).

Še vedno pa tudi obstajajo odnosi z ustvarjalci vsebin - s pošiljanjem TikTok daril upamo, da nas bo nekdo pomemben opazil, da bojo rekli moje ime na livestreamu, zvečer si zavrtimo našo najljubšo ASMR Youtuberko, da lahko zaspimo, ko pridemo iz šole pa pogledamo našega najljubšega streamerja. Takšna rutina nam daje občutek stika, nekoga, ki bo vedno tam, odnos, ki je stabilen in pomirjujoč.

Parasocialni odnosi so danes prilagojeni posamezniku, vedno na voljo in normalizirani, da se zelo razlikujejo od prejšnjih parasocialnih odnosov. Medtem, ko so bili prej odnosi začasen način za soočanje z osamljenostjo, so te odnosi danes veliko več kot to.

Tekmovanje za navezanost

Ko parasocialni odnosi presežejo zdrave meje predstavljajo veliko tveganje za izkrivljeno razumevanje odnosov, zmanjšano toleranco do zavrnitev in slabši razvoj socialnih veščin.

Poleg tega je navezanost v parasocialnih odnosih v rokah modelov UI - danes gre namreč za tekmovanje za navezanost za vsako ceno. Medtem ko so ustvarjalci video vsebin v tekmovanju za našo pozornost imeli za tekmice druge vsebine, pogovorni roboti v tekmovanju za navezanost tekmujejo z našimi bližnjimi - prijatelji, družino. “Izdelki UI so zasnovani za odvisnost, izkrivljajo pričakovanja v odnosih in nadomeščajo pristne človeške vezi.” pišejo v neprofitni organizaciji Center for Humane Technology.

Pogovorni roboti nas ne bodo znali zaščiti v situacijah, kjer bomo ogrožali lastno življenje, niti nas ne bodo spodbujali v iskanju navezanosti in bližine pri bližnjih.

Prav zato je danes najbolj pomemben pogovor z našimi bližnjimi - o prihodnosti, ki jo zase in za svet zares želimo. Kakšne parasocialne odnose vsebuje taka prihodnost? Kaj je njihova vloga? Kje bomo potegnili črto?

V blogu Spletna spolnost in umetna inteligenca pa lahko izveste več o nevarnostih uporabe umetne inteligence pri spletni spolnosti.